
V letu 2000 sem spomladi začel redno tečt in se tudi kar kmalu odločil, da grem na svojo prvo tekaško prireditev - da pač malo pokukam iz ilegale. Ponavljam prireditev, ne tekmo - kaj naj jaz na tekmi? In sem si nekako logično izbral Olimpijski tek – saj se sliši nekako bolj 'sodelovalno' kot tekmovalno, a ne? Olimpijski tek v Logatcu je junija in ima dve razdalji; najprej je 3km tek (osnovnošolci imajo tako še športni dan), potem pa takoj za tem tekom še cca. 10 km razdalja, s tremi krogi po logaških ulicah. Junaško sem se odločil za 10 km tek, saj sem sam že tekel nekako blizu teh razdalj. Po končanem 3 km teku, kjer je res ogromno udeležbe, se nas je na vročem junijskem soncu okrog 11h na štartu zbrala manjša skupina tekačev. Pozneje sem razšlogal, da so bili to večinoma fantje iz lokalnega smučarsko tekaškega kluba in morda še kakšen meni podoben desperados. Štart je bil ustrezno vesoljsko hiter, čemur seveda nisem sledil, sem pa vseeno šel bistveno prehitro. Plus vročina. Kazen je bila vzgojna, na sredini drugega kroga sem umrl in - zahodil! Po 5 km. Katastrofa. Najraje bi se kar zakopal. Po nekaj minutah hoje sem poskusil zopet s tekom in v tempu, ki je bil bolj blizu nekoliko hitrejši hoji, le nadaljeval. Ker sem imel toliko dela sam s seboj, sploh nisem opazil, da sem se približujoč koncu kroga namesto v nov krog, namenil v cilj. Ampak mladina je očitno naredila špalir za prihajajočo zmagovalno skupino, ki se je že bližala. Seveda je mularija umrla od smeha, ko je izpadlo, da želi en stari zmagat z dvema krogoma namesto s tremi. Ok, poleg telesa je bila sedaj psiha še dodatno v podnu in počasi sem jo (ob ustreznih opazkah) mahnil še v tretji krog. Takrat, v tistem krogu, sem prvič malo 'popraskal po podnu' in sam pri sebi dobil potrditev, da prav hiter nisem, sem pa do sebe zadosti zaj.... In sem na trmo končal tisti tek.
Potem je bilo očitno vse lažje: oktobra tistega leta je sledil v Ljubljani prvi polmaraton, čez dve leti pa še cel. Brez podobnih dram - očitno sem (vsaj delno) ozdravljen prehitrih začetkov.

Vsekakor lepi spomini.
primus