tae napisal/-a:zigzag napisal/-a:Jaz pa sem verjetno edini, ki danes res nisem imel svojega dne. Definitivno bom skušal današnji tek čimprej pozabiti...
Če ne bi bilo prijetne družbe na busu, po teku in na analizi, bi bil zelo, zelooo razočaran.
Žiga, kaj je šlo narobe ? Morda se tudi iz "negativnih" poročil lahko kaj naučimo.
Malce sem cincal ali naj tole sploh napišem, ker res ne bi rad kvaril pozitivnega vzdušja, ki veje iz poročil večine, (če ne kar vseh) udeležencev včerajšnjega teka, a, če bo res komu to koristilo, naj bo.
V pripravah na ta tek sem naredil nekaj ključnih napak:
- kljub temu, da je bilo Sladkih6 nepozabno doživetje, je tek pustil več posledic, kot sem upal, da jih bo. Od takrat sem lahko opravil le dva treninga teka, kar mi je malce porušilo ritem.
- čeprav sem bil opozorjen na načelo postopnosti pri uvajanju sprememb v tehniki teka, sem bil tako navdušen nad spoznanji, ki sem jih pridobil na tečaju Urbana Praprotnika, da sem jih želel čimprej preizkusiti v praksi. Še vedno mislim, da so tekaške vaje zakon in da je to nekaj, čemur je vredno nameniti veliko več pozornosti, kot sem jo namenjal do zdaj, pa uvajanje le teh v dneh pred pomembno tekmo in celo opravljen celoten trening intervalov s poudarkom na "novi" tehniki teka le tri dni pred tekmo NI ravno dobra ideja

Posledica - hude bolečine v mečnih mišicah (gastrocnemius lateralna glava in soleus - za tiste, ki imate radi anatomijo

), ki niso izginile vse do včerajšnjega štarta.
- kvalitetni počitek, hrana in spanje - vsi vemo, kako pomembni so v dneh pred tekmo. No, meni se je vse skupaj nekako izjalovilo. Posledica je bila, da sem se včeraj zjutraj (03:45) zbudil nekoliko utrujen, z občutkom teže in z že omenjeno bolečino v mečih...
Kljub temu sem skušal ohraniti dobro voljo in sem bil še na avtobusu velik optimist (čeprav tega nisem nikomur povedal, sem nameraval napasti čas 1:27:00 - napaka.) Po ogrevanju sem že čutil, da bo to ta dan morda prevelik zalogaj, a sem trmasto vztrajal pri svoji odločitvi (saj ja vsi pravijo, kako je proga oh in sploh hitra in rekordi padajo kot za stavo

) Potem pa se je začelo. Gužva na štartu je bila nepopisna. Še na 14.LM se nisem počutil tako utesnjeno. Moj plan je bil držati se "zajčkov" za 1:30 do polovice, nato pa malo pospešiti. Ker sem se na štartu malo čudno postavil, sem porabil ogromno energije za prehitevanje počasnejših tekačev v prvih kilometrih - napaka. V principu sem pospeševal in zaviral, iskal prehod, pa spet pospeševal in zaviral in tako prve tri kilometre. In ravno, ko sem se približal zajčkoma na manj kot petdeset metrov in je začetni adrenalin malo popustil, se je zgodilo. Pekoča bolečina v mečih, ki je postajala vse ostrejša. Moral sem popustiti v tempu, a da bi odnehal - ne, jaz že ne. Od 10. do 16. km sem se bolj kot ne vlekel po progi. Tekači so me množično prehitevali in da jim ne bi bil v napoto sem se umaknil čimbolj iz idealne linije nekam ob rob ceste. Na 16.km me je dohitel zajček za 1:40 s svojo skupinico. Nekaj časa sem tekel z njimi, pa mi je kmalu postalo moteče (preveč sem navajen teči sam). Tudi bolečina v mečih je k sreči malo popustila, zato sem zadnje štiri kilometre spet nekoliko pospešil. Bolj za trening in da bi se rešil grenkega priokusa ponesrečene tekme kot karkoli drugega...
Kar se same proge tiče, meni ni všeč. Že res, da je povsem ravninska, a je preozka za takšno število tekačev, z veliko preveč ovinki za moj okus, ima mestoma zelo slabo podlago in kar me je najbolj motilo, ves čas visi...(madona, sem tečen

) Tudi okrepčevalnice so bile bolj na nivoju kakšne vaške tekme.
Zaključek - vem, da je svet takšen, kot ga vidimo sami, ampak drugo leto me v Palmanovo zagotovo ne bo...