- 23 Nov 2009, 08:15
#207015
Žiga, kaj je šlo narobe ? Morda se tudi iz "negativnih" poročil lahko kaj naučimo.
zigzag napisal/-a:Jaz pa sem verjetno edini, ki danes res nisem imel svojega dne. Definitivno bom skušal današnji tek čimprej pozabiti...Če ne bi bilo prijetne družbe na busu, po teku in na analizi, bi bil zelo, zelooo razočaran.
Žiga, kaj je šlo narobe ? Morda se tudi iz "negativnih" poročil lahko kaj naučimo.
Če nočeš zamuditi na cilj,
ne čakaj na tiste, ki gredo za teboj,
in ne hiti za tistimi, ki gredo pred teboj.
ne čakaj na tiste, ki gredo za teboj,
in ne hiti za tistimi, ki gredo pred teboj.
šoferju 
. Lepo je bilo biti Slovenec in član TF včeraj v Italiji. Drugače pa sem se fajn najedel, brez pijače in dobre volje po športu ne gre 
. Spoznal sem nekatere nove pozitivne ljudi. O teku pa par besed. Ko smo končali in se šli preobleči, se je zdelo, da smo ravno prej nedolgo nazaj bili pri avtobusu, ko smo prišli, tako hitro je tek minil. To pa je res ravnina! Meni osebno je ljubše, da me spremlja sonce, ko tečem, pa tudi da bi bilo malce manj gužve prvi km. Na začetku sem moral prehitevati po travi in se spretno izogibati luknjam in znakom. Pri 15km sem imel malce težje noge. Na 17km pa so me navijačice TF spravile v dobro voljo in vlile novega poleta 
. Zadnji km so bili malce težji, a saj ta razdalja ni mačji kašelj in je prav da se malce pomatram. Na srečo sedaj v družbi ne popustim takoj, ko je težko in nadaljujem kolikor hitro je možno. Še ciljni šprint 200m pogledam na semafor in sem zelo zadovoljen z rezultatom. Nisem ga pričakoval, ker je to zame izven sezone, a očitno so pomagali teki po rožniku in ker je proga tako zelo ravninska. Tek je bežnem spominu, družba po njem pa bo ostala dlje. 
Posledica - hude bolečine v mečnih mišicah (gastrocnemius lateralna glava in soleus - za tiste, ki imate radi anatomijo 
), ki niso izginile vse do včerajšnjega štarta.
) Potem pa se je začelo. Gužva na štartu je bila nepopisna. Še na 14.LM se nisem počutil tako utesnjeno. Moj plan je bil držati se "zajčkov" za 1:30 do polovice, nato pa malo pospešiti. Ker sem se na štartu malo čudno postavil, sem porabil ogromno energije za prehitevanje počasnejših tekačev v prvih kilometrih - napaka. V principu sem pospeševal in zaviral, iskal prehod, pa spet pospeševal in zaviral in tako prve tri kilometre. In ravno, ko sem se približal zajčkoma na manj kot petdeset metrov in je začetni adrenalin malo popustil, se je zgodilo. Pekoča bolečina v mečih, ki je postajala vse ostrejša. Moral sem popustiti v tempu, a da bi odnehal - ne, jaz že ne. Od 10. do 16. km sem se bolj kot ne vlekel po progi. Tekači so me množično prehitevali in da jim ne bi bil v napoto sem se umaknil čimbolj iz idealne linije nekam ob rob ceste. Na 16.km me je dohitel zajček za 1:40 s svojo skupinico. Nekaj časa sem tekel z njimi, pa mi je kmalu postalo moteče (preveč sem navajen teči sam). Tudi bolečina v mečih je k sreči malo popustila, zato sem zadnje štiri kilometre spet nekoliko pospešil. Bolj za trening in da bi se rešil grenkega priokusa ponesrečene tekme kot karkoli drugega...
(očitno je bil strah z LM-ja kar močan, ker si tokrat nisem želel odstopiti... 
), tako, da sem za prvi kilometer v veliki gužvi potreboval 6.20 minut 
