Dober dan ...
... evo, premaknila sem lokomotivo!
Kdo bi si mislil, da je to tako PREPROSTO!
Dvigneš rit, obuješ teniske in tečeš?!
Zakaj mi niste tega povedali že prej
Ja spet smo tam, da je vse v glavi ... in ko se enkrat odločiš, razčistiš ... potem spet gre!
Vem, da moj včerajšnji tek še ni "moj povratek", lahko pa je.
In moram rečt, da je pasalo ... prav lepo je bilo... brez Garmina, brez obremenjenosti zaradi tempa, brez obremenjenosti s kilometrino ... z opazovanjem malih teličkov in bikov, ki naskakujejo drug drugega? (a to je zdej moderno tut pri živalih? )
Uglavnem, spravila sem se ... odtekla en krog in vesela sem!
Še bom šla ... danes so na vrsti masaže, koktaili s prijatelji in sprehod po stari Ljubljani...
Ampak jutri spet skočim v teniske in naredim še en krog ... lepo počasi, nikamor se mi ne mudi ...
Samo noga pred nogo ... in misli na pašo!
Hvala vam vsem, vesela sme, da sem pojamrala tukaj med vami ...
Vsak odgovor je nekaj posebnega, vsak malo zmotivira, brcne ... in nazadnje se brcneš še sam ... in stečeš!
Hvala še enkrat!
Baina, tebe pa čisto razumem ... mislim, da sem se en del tudi jaz prenajedla ... potegne te vase in potem bolj kot ne postane obremenitev še tek ...
Če je bila prej uživancija, je kar na enkrat nuja, "moram trenirat", "moram na dolgi tek" ... maraton ne moreš odtečt na suho ... "moram" ...
In s časoma pozabiš na pomen, pozabiš zakaj si pravzaprav začel tečt ...
Jaz bom za enkrat puščala uro doma ... se ne obremenjevala s tempom, z napredkom, z nekimi treningi, redom, tekmami ... cilji ...
Trenutno si želim samo teka ...
... čisto preprosto!
Pa tako težko, dokler ne premakneš v glavi!
... se še javim in poročam!
Mi ustreza, da moram nekomu "odgovarjat!"

... pravijo, da ni lepote brez trnja
