Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 natasa
#234819
Tokrat sem se prvič tekme udeležila kot spremljevalka. Biti spremljevalec je zanimivo in tudi naporno. Moja prva in najpomembnejša naloga je seveda bil Bogdan, ostali čas pa sem predvsem posvetila opazovanju drugih tekačev in seveda tudi tekačic. Že na štartu je bilo zelo zanimivo opazovati obraze tekačev. Med fotografiranjem so bili vsi nasmejani in veseli, a ko so se fotografi skrili se je iz obrazov, dalo razbrati "spoštovanje do proge" in tudi strah pred njo. Seveda razumljivo.
Vsi so komaj čakali, na začetek štarta. In ob poku pištole, se je vse skupaj začelo.
Eni so začeli počasi, drugi so se pognali, kot da tečejo na 10 km ........le tem, se je že kmalu poznala utrujenost.
Bogdanu je šlo zelo dobro, edino kar me je zmotilo nekje na 40 km je bil njegov trebuh....saj je bil kar precej napihnjen, potrdil je, da ga napenja, ampak ni panike.
Ustavljali smo se na okrepčevalnicah, pomagali Bogdanu in navijali :laola za vse udeležence. Bilo je čudovito doživetje......................., ki se je končalo na 132 km.
Bogdan je na 132 km pritekel še dobre volje in nasmejan......a se je kmalu pokazalo, da je vse pogostejše "hodenje na veliko potrebo" popolnoma izčrpalo njegovo telo :--( .
Težko opišem svoje občutke, ko sem ga gledala popolnoma nemočnega......bila sem prestrašena in že rahlo panična.......človek ne ve kako reagirati oz. kaj narediti......v takšnem trenutku. V mislih sem imela najina otroka....in upala, da bo vse O.K. Hitro smo ga preoblekli in ga poskušali ogreti s toplo juho......na srečo se je vse dobro končalo....
Seveda vprašanja o tem ali nadaljevati sploh ni bilo.......tekma je bila zanj končana.

Po težkih mukah smo prišli do zdravniške pomoči.......in po nasvetu zdravnika smo se znašli v bolnišnici v Tripoliju....kjer nas je čakalo pravo "balkansko presenečenje"....ampak to je že druga zgodba. Rečem lahko le, da živimo v raju.

Bogdan je po 8 steklenicah infuzije prišel k sebi in skupaj smo se odpeljali v Šparto in z grenkim nasmeškom na ustnicah gledali kralja Leonidisa.

Takšna je bila naša zgodba Spartathlona in glede na število odstopov je bilo podobnih še več....vsem skupaj pa :cast1: :cast1: :cast1: :cast1:.

Še enkrat čestitke vsem našim Špartancem Lojzetu, Zdravkecu, Mirotu, Zdravku B., Toniju in seveda Bogdanu , da so si upali na štart.....še posebej pa seveda finišerjem :laola .
 klas
#234825
Čestitam Bogdanu in vsem udeležencem in spremljevalnim ekipam. Kapo dol! :cast1:

Že samo dejstvo, da je na najtežji ultratekmi v Evropi bilo od udeležencev skoraj 2% Slovencev, me navdaja s ponosom.
Bravo vsem šestim, nepozabna izkušnja, izjemne misli v poročilih.
Uporabniški avatar
 Biz
#234835
Bogdan si več kot zasluži svoj vzdevek, če dobro pomisliš, je pretekel 132 km z vsemi težavami vred, torej več kot tri maratone zapored. Težko je odnehati, ko imaš pred očmi le cilj, toda včasih ni druge pametne rešitve.
Uporabniški avatar
 GTA
#234839
Bogdan, spočij se, regeneriraj, pojdi na pivo, večerjo, počni kaj drugega...potem pa poizkusi še enkrat. Vem da si bil vrhunsko fizično pripravljen, vse si storil za to tekmo, morda pa je ozka osredotočenost le na en cilj v letu zahtevala preveč (kdo sem, da sodim?)? A želim ti, da prideš do Šparte, saj sta z vsem spoštovanjem z Natašo res prava!
Čestitke za ves trud, z željo, da ti v naslednje uspe!
Uporabniški avatar
 Loni
#234851
Robocop, bodi kar Robocop, pa bo čisto ok. Pa še tako fletno ženo imaš, kam jo boš pa dal, če boš ratal GTA :wink: To, česar ste se lotili in to, kar ste dali skozi, je itak samo za UauuuuuuuuuuuuuU. Vsi po vrsti, vsak na svoj način.
Pa gledam GTAja včeraj na Brdu, baje je prišel na enega počasnega in pir. Upsilila, JAZ sem prišla na enega počasnega in "pir" (grenivko), pa imam za sabo pičlih 42 km v Berlinu. In JAZ sem se vlekla. Eni se niso.
Kapo dol, nikoli ne bom tam, kjer ste vi, je pa fajn biti na nek način del vsega skupaj. Pa kako krasno je bilo spremljati vašo pot v Berlinu, pa SMSi, ki so prileteli, ko ste prihajali v cilj. Pa ko smo se vmes spraševali, kje je kateri od vas...
Skratka, v mislih sem ga tudi jaz odtekla, v realnosti ga pa nikoli ne bom.

Čestitke še enkrat vsem po vrsti. :clap:
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#234935
ROBOCOP napisal/-a: Ves čas tekme, pa je na mojem ramenu sedel ANGEL, ki je pazil name!

Se mi zdi, da na tej preizkušnji vsaj en angel ni odveč. Lepo si zapisal to zgodbo in pogrešali smo te zvečer v Sparti. Res dobro, da so tvoji angeli pravočasno poskrbeli zate.
Ravnokar sem tretjič prebral tvoje poročilo :cry:
Uporabniški avatar
 RoKo
#234936
Da se človek razjoče ob branju. :cast1: Kapo dol vsem povrsti. Tekačem, spremljevalcem.........
Nazadnje spremenil RoKo, dne 02 Okt 2010, 19:10, skupaj popravljeno 1 krat.
 Aneti
#235100
Nisem redna "obiskovalka" TF, a sem med včerajšnjim prebiranjem ob tem prebranem poročilu za nekaj sekund ostala brezbesed... in se začela spraševat kako bi jaz speljala tak nor tek...
Čeprav tek jemljem zgolj kot veselje in mi pomeni razbremenitev, me v določenih obdobji (ne-teka) bremeni. Bremeni me takrat, ko MORAM preteči razdaljo, ko jo MORAM preteči v določenem časovnem okvirju, ko MORAM .......

A vseeno vsem, ki ste se podali na pot v Grčijo, vsem ki ste se postavili na štartno črto, vsem ki ste zaštartali in ste tekli po grških ulicah, cestah, pokrajini ..... vsem, ki ste prišli v cilj, vsem, ki ste pravočasno odnehali s tekom in s tem ravnali pravilno - ČESTITAM! In čeprav je kdo, na tej avanturi doživel tisto, kar ni želel .... vse se zgodi z namenom in naj ne bo grenkobe ali slabega spomina na ta dogodek.
.... želim vam, da greste z vsem pogumom naprej, in imejte odprto srce, da boste ponovno začutili radost, ki jo prinaša tek.

Že sama mislel, da se podaš na takšen tek terja veliko poguma... še enkrat zaslužene čestitke vsem ne glede na končni izid samega tekmovanja.

s spoštovanjem,
Uporabniški avatar
 GTA
#235243
Zdravc, mene nisi presenetil. Ko sem te videl v petek zjutraj pod akropolo si žarel, vedel sem, da se vidiva v Šparti. Še enkrat vse čestitke ob tvoji predstavi in ob poročilu, ki bo Spartathlon resnično približal bralcem. Najbolj všeč pa mi je tale del, pod katerega se takoj podpišem:

Kako premagati Spartrathlon
Seveda ni prave formule in vendar so neke zakonitosti, sicer odvisne tudi od posameznika. Vedno misliti le pozitivno in verjeti vase. Imeti ljudi, ki so ti v podporo in te nenehno vzpodbujajo. Kljub temu vedeti, da moraš teči sam.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA