Zadnje novičke

[marčni zajec]

zdaj pa je postalo rdeče in sem bil pri zdravniku. najprej me je zdravnica nadrla kje sem tako dolgo hodil, potem so mi razkužili in povili, jutri zjutraj pa grem z napotnico na ZZV po injekcijo.

[spela*]

Se pravi, da te je ugriznil do krvi? Iz prvega sporočila se tega ni dalo razumeti.
V primeru ugriza do krvi je vsekakor dobro do zdravnika, če v zadnjih treh letih (vsaj mislim, da naj bi cepivo učinkovalo toliko časa) nisi bil cepljen proti tetanusu.

[marčni zajec]

ja, "prav" me je vgriznil. sicer ni bilo neke strašne krvavitve, malo pa je tekla kri.
če bi bolj močno krvavel bi bilo baje celo boljše, ker bi se s tem rana očistila.

[Pina]

V Kočevju imajo posebno veselje ciganski psi, se ti prlimajo na noge, sam nikol nič ne naredijo sam jezne pa glasne se delajo, bi biu pa problem če bi me kak takšen ugriznu, ker zihr ni cepljen proti ničemer

[marčni zajec]

evo, sem bil na cepljenju. štiri injekcije so proti steklini in tri proti tetanusu. danes sem dobil prvi dve.

[spela*]

evo, sem bil na cepljenju. štiri injekcije so proti steklini in tri proti tetanusu. danes sem dobil prvi dve.

Tole mi pa zdaj ni povsem jasno.
A sta tebe napadla potepuška ali lastniška psa?
V prvem primeru razumem, zakaj cepljenje proti steklini, v drugem pa ne.

[marčni zajec]

nene, ni bilo lastnikov zraven. sama sta bila. tudi nista zgledala neka potepuha. dva veseljaka pač, ki sa skupaj šla malo na popoldanski sprehod v naravo.
ampak nikoli ne veš, če je bil cepljen ali ne.

[Nenny]

Ok, meni pa ni jasno zakaj vas ima toliko težave s psi. A vi ko tečete pa srečate psa, tečete dalje? Jaz se vedno ustavim, pustim, da me povoha, ga ne gledam v oči...in veste kaj, odkar tečem, imam toliko pasjih prijateljev...prav polepšajo mi vsak tek. Pa sem srečala že vse, od pasjih velikanov do čisto majhnih, ki jih prej slišiš, kot vidiš

[Loni]

Ok, meni pa ni jasno zakaj vas ima toliko težave s psi. A vi ko tečete pa srečate psa, tečete dalje? Jaz se vedno ustavim, pustim, da me povoha, ga ne gledam v oči...in veste kaj, odkar tečem, imam toliko pasjih prijateljev...prav polepšajo mi vsak tek. Pa sem srečala že vse, od pasjih velikanov do čisto majhnih, ki jih prej slišiš, kot vidiš

Niso vsi psi tako "prijazni", da bi samo ovohali in šli dalje. In po pravici povedano, niti ni treba, da se vsak štirinožec smatra za mojega prijatelja. Imamo že doma dva, ki mi čisto zadostujeta.

[Nenny]

Saj tudi do mene sprva ni noben prijazen. Ponavadi hitro pritečejo in lajajo, tisti majhni se ti prilepijo za pete... Tekači smo pač videt kot plen, ampak dejstvo je, da je največ odvsino od tega, kako na to reagiramo in kakšno energijo oddajamo. Tudi jaz sem se včasih prestrašila kakšnega psa, ampak zdaj pa več ne in preizkušeno deluje. Ja, tudi jaz imam doma svojo mrcino, ki pa mi ne zameri, da imam še druge pasje znance

[miro]

Tudi danes ,na lahkotnem teku po Jesenicah in okolici ,sem doživel prijetno presenečenje.
Ko sem tekel mimo nekega možaka, ki je vozil samokolnico,je ta s širokim nasmehom dejal:" Ali veš,da to ni zdravo?" Jaz:"Zakaj?" "Zato,ker tisti, ki nič ne dela,živi dalj časa," odgovori.
Jaz mu odgovorim prav tako s nasmehom:" Ah, saj življenje je tako za en k..." in odtečem naprej!

V vsej svoji tekaški karieri na treningu še nisem doživel, da bi me kdo prijazno ogovoril in se pohecal - sploh v naših koncih, vedno so bile opazke v smislu: "Ali nimaš početi,kaj bolj pametnega?"
Res mi je ta delovni možak s svojim nasmehom prav polepšal dan!
Take,malenkosti,pa...
Lp
Miro

[Tengu]

joj teh zgodb s psi mam za tri knjige!!!

sam obožujem živali in imam psa s katerim tudi tečem a vedno znova me spravijo ob živce razni hippiji na rožniku z odpetimi kosmatinci,ki se mi derejo že na sto metrov " sej moj nč ne bo nareduuuu !!! "....sam spoštujem pravico ljudi ki se bojijo psov (čeprav jih ne razumem) in imam mojega vedno na povodcu če sem recimo na pst-ju,kakem mostecu ali kjerkoli je večje število pešcev in ozje cestišče!
čeprav lahko garantiram,da te moj pes ne bo napadel pa če si oblečen v klovna in šprintaš proti njem ga imam vseeno na povodcu ker se pač nekateri vseeno bojijo psov!
sem mnenja da smo lastniki psov (kljub svojem številu) anomalije v mestih in se moramo podrejati vsem ostalim,pač tako je in tako mora biti! zato apeliram na vse dobročudne lastnike da vsaj na raznih trim stezah ali "prometnih" pešpoteh privežejo svoje kužate!

[mojchka]

V vsej svoji tekaški karieri na treningu še nisem doživel, da bi me kdo prijazno ogovoril in se pohecal - sploh v naših koncih, vedno so bile opazke v smislu: "Ali nimaš početi,kaj bolj pametnega?"
Res mi je ta delovni možak s svojim nasmehom prav polepšal dan!
Take,malenkosti,pa...
Lp
Miro

Zanimivo, meni pa se vsi ljudje (razen enega najstnika, ki mu je nerodno, kot je nerodno najstnikom), ki jih srečam na teku, lepo nasmehnejo in rečejo kakšno vzpodbudno ali pohvalno besedo.
Na začetku mi je bilo sicer nerodno teči skozi celo vas (da pridem do poljskih in gozdnih poti, kjer rada tečem), zdelo se mi je, da me vsi gledajo itd., sedaj pa pogumno in glasno pozdravljam prav vsakega, ki je blizu...
(Edino moževa nona mi vedno, ko me vidi priti s teka, reče, da kaj se matram, da to škodi )

[Pina]

Hih...ja v Kočevju še vedno niso navajeni tekačev....kadar grem tist km čez mesto, da pridem do jezera, me vedno z avtov vsi gledajo kokr da sm duh. Drgač pa se vedno vsi nasmejejo pa kej povprašajo...
..noben mi še ni rekel, da če ne vem kaj naj bi počela

[mojchka]

Ja, ja, na une v avtih sem pozabila!!!
Tisti so pa včasih res nesramni; ali mi ponoči (ne vem, če nalašč) ves čas svetijo z dolgimi lučmi, ali pa mimo mene šibajo tako, da me uni zračni tok skoraj potegne s sabo (pa ne samo, kadar tečem, v soboto sva šla s 7-letnim sinom kolesarit in so nekateri res nesramno šibali mimo. Priznam; nekajkrat me je bilo pošteno strah!)