miro napisal/-a:
V vsej svoji tekaški karieri na treningu še nisem doživel, da bi me kdo prijazno ogovoril in se pohecal - sploh v naših koncih, vedno so bile opazke v smislu: "Ali nimaš početi,kaj bolj pametnega?"
Res mi je ta delovni možak s svojim nasmehom prav polepšal dan!
Take,malenkosti,pa...
Lp
Miro
Zanimivo, meni pa se vsi ljudje (razen enega najstnika, ki mu je nerodno, kot je nerodno najstnikom), ki jih srečam na teku, lepo nasmehnejo in rečejo kakšno vzpodbudno ali pohvalno besedo.
Na začetku mi je bilo sicer nerodno teči skozi celo vas (da pridem do poljskih in gozdnih poti, kjer rada tečem), zdelo se mi je, da me vsi gledajo itd., sedaj pa pogumno in glasno pozdravljam prav vsakega, ki je blizu...
(Edino moževa nona mi vedno, ko me vidi priti s teka, reče, da kaj se matram, da to škodi

)