moja tretja polovička, druga v LJ
začeli v zame (pre)hitrem tempu, pa vseeno sem se kot klop držala dveh sotekačev, ki sta več ali manj zaslužna

za moj (dober) rezultat. prvi kilometri so kar nekako hitro minevali, brez večjih težav. na 9. km sem se (trapa trapasta

) odločila, da med tekom vase spravim gel, ker sem imela občutek, da me zmanjkuje. največja napaka, ki jo ne bom NIKOLI več ponovila..... packarija mi je šla direktno v sapnik in na noben način nisem mogla zadihati. nisem vedela kaj naj naredim, skoraj me je zgrabila panika.... uf, kakšen bed filing .... rešilo me je to, da sem zbruhala vse skupaj (pa je šlo še tisto malo zaloge energije po gobe). po tem sem s težavo tekla naprej in ostalih 10 k mi je bila velika muka

če me L. ne bi spremljala do konca, moj rezultat ne bi bil tak kot je bil. spoloh ne vem od kod sem vzela energijo in odtekla do cilja

. tik pred ciljem so zame (in seveda vse ostale) navijali moji. ko sem že skoraj zavila proti cilju, sem z desne strani zaslišala "MMMMMAAAAAAMMMMIIIIIIII" (baje se naša tamala zna tako glasno zadret, kot njena mami hahahahaha-pa še res je) in to je bila pozitivna pika na I temu adrenalinskemu dopoldnevu
ja, pa še moj napredek:
marec 2009: 2:06:29
oktober 2009: 2:01:41
oktober 2010: 1:56:23
ČESTITKE VALENI ZA PRVO 42-KO. BRAVO!!!
zmaga volje pomeni svobodo duše
