Zadnje novičke

[ROBOCOP]

Kot povprečen tekač sem se odločil, da v letu 2010 odtečen eno najtežjih ultamaratonov na svetu "Spartathlon!". S treningi sem pričel zelo resno in se celo leto tudi 2 x dnevno pripravljal na tekmo. Shujšal sem za 8 kg, pridobil neverjetno vzdržljivist in kondcijo, počuitil sem se kot "kojn", vendar mi zaradi neznanja in okoliščin , žal ni uspelo priti do cilja. Ta takme mi je pomenila vse, edini cilj. Zaradi zdravstenega stanja in neuspeha sem za 4 mesece prekinil s tekom, vendar apetit je ostal, redim se kot "čunek" ,motivacije ni!!!
Ali pozna kdo rešitev, da ponovno obujem teniske in pričenem teči nazaj, tko kot nekoč???

[ROSI64]

ROBOCOP vesel sem, da te spet berem na forumu.

Poznam tvoje težave, mi je nekaj Nataša omenila, saj so me tvoji pretečeni km malo skrbeli, saj to ni pri tebi značilno, da jih je tako malo.

Ne vem kaj bi ti svetoval. Če bi bil bliže bi te povabil na kak skupen trening. Resnica pa je, da je škoda da ne laufaš več toliko, saj si dober tekač in zelo nadarjen. Vem da si preživel zelo težko izkušnjo, ki je tudi mene kot navijača zelo presenetila in je nisem pri tebi pričakoval.

Bogdan, en pregovor pravi; KAR ME NE UNIČI; ME NAREDI ŠE MOČNEJŠEGA, torej gremo na treninge, čakajo te novi izivi in kar je najbolj pomembno spet boš med nami. Tudi na Ultramaratonskem večeru sem te pogrešal.

[Vreme]

Robocop že da si z nami podelil tvojo stisko verjamem,da si le korak do skoka v tvoje teniske. Še bolj pa verjamem, da te je Spartatlon ne se samo zdravstveno ampak tudi psihično dotolkel. Cilj ki si si ga zastvil je bil dokaj visok, očitno je bilo razočaranje zelo veliko.

Po mojem moraš stopiti korak nazaj, dva si že ko si prekinil s tekom. Obuj copate in teči brez ure in cilja in imej v glavi tisti Zdravkotov rek, da je v vse v glavi... Sicer pa verjamem, da ti zna tvoja boljša polovica zelo pomagati pri tvoji vrnitvi.

Pomagal ti verjetno nisem kaj dosti, a navijam zate,da se vrneš

[semjul]

skoraj vsako nedeljo tečem iz Celja v Trbovlje preko Mrzlice. Tudi jutri bom. Okrog enih bom startal pri krožnem toku z vodometom ob vstopu v Celje iz Laškega. Lahko se mi pridružiš samo ob Savinji do visečega mostu, lahko greva do Kasaz skupaj, lahko pa se vzpneva vse do Mrzlice, kjer imajo odličen štrudelj in čaj.Če se potem odločiš za spust v Trbovlje, te z veseljem zapeljem nazaj do Celja. Za lahkoten začetek, za nadihat svežega zraka, za kakšen sproščen klepet - odlična priložnost, vesel bom tvoje družbe. Če se odločiš za jutri, ti na ZS pustim telefonsko, da se jutri lahko slišiva in lažje najdeva.
Drugače pa bolj bo telo spočito, večkrat se boš v mislih odpravil na tek, vse dokler se nekega dne ne zgane tudi telo in sledi tvojim mislim.

PS.
iskal sem kontakt, zanimivo, nimaš ga.Torej ob enih pri krožišču.

[tae]

1. težko, da bi kratkaš lahko svetoval ultrašu, pa še mlajši sem, pa še ti si tekaški veteran zame, pa bom vseeno poskušal, saj me nič ne stane
2. Nikakor nisi le povprečen tekač. Ali povprečen tekač preteče 100 km naenkrat? Tu je tvoj prvi problem. Spremeniti moraš svoje mnenje o sebi, si dvigniti samozavest in spremeniti samopodobo. To dosežeš lahko le z razmišljanjem. Sedaj samega sebe uvrščaš med povprečneže ali še nižje. Začni se zavedati, da si eden redkih slovenskih ultra tekačev, ki so se sploh upali podati na takšno tekmo, kot si si jo ti izbral.
3. Sedaj moraš opravičiti svoje ime. Ti si živ dokaz, da kriza lahko vsakega doleti, ne glede na treninge in tekaški staž. Tudi sam se jo imel lani po ljubljancu, ko sem hotel prekiniti. Vemo kakšen je bil robot policaj - praktično neuničljiv. In takšen se moraš, če si seveda to želiš, kar očitno si, vrniti nazaj na tekaško sceno. V ŽIVLJENJU NI POMEMBNO, KOLIKOKRAT PADEMO, PAČ PA KOLIKOKRAT SE POBEREMO.
4. Z Natašo si se verjetno o tem že pogovarjal, vendar raje slišiš mnenja "tujcev." Vseeno se spomni, kako si ti spodbujal njo. Prepusti se ji, naj sedaj ona tebe.
5. Ali točno veš zakaj ti ni uspelo priti do cilja? Dvomim, da je to zaradi neznanja, kot praviš. Mislim, da imaš tega dovolj, tudi telo je bilo pripravljeno. Vendar je na tekmah vedno še veliko drugih dejavnikov, na katere enostavno ne moreš vplivati: lahko je vreme, trenutno slabo počutje, sekiranje, slabo spanje, pritisk, morda kakšne težave, ki te morijo, prevelika motivacija, previsoki cilji, morda le en predolg noht, na katerega niti slučajno ne pomisliš ali pa čudni napitek na okrepčevalnici, ki ti ne ustreza. Že maraton je precej nepredvidljiv, saj nikoli ne veš točno kaj se ti lahko vmes zgodi, da o ultra tekih sploh ne govorim.
6. Ta takme mi je pomenila vse, edini cilj. Evo naslednji problem. Vse karte si stavil na enega konja. V prihodnje si postavi več ciljev, tako letnih, kot tudi za vsako tekmo posebej. Postavi si tudi podcilje, s katerimi boš kontroliral svoj napredek do glavnih ciljev. Pri glavnih ciljih naj bo vedno tudi kakšen tak, za katerega veš, da ga boš lahko izpolnil, čeprav ne boš vseh. Tako bo še vedno ostalo vsaj del zadovoljstva. Ali si mogoče že v naprej razmišljal o tem, da obstaja možnost, da ti nebi uspelo?
7. Predvidevam, da se vidiš le v ultra vodah. In tam boš dejansko spet kmalu pristal, če boš verjel vase. BUT (AMPAK), moj predlog je sledeč:
PREDSTAVLJAJ SI, KOT DA SI POPOLNI ZAČETNIK, KATERI ŠE NIKOLI NI PRETEKEL ENEGA KILOMETRA. ENOSTAVNO POJDI TEČT, BREZ URE, BREZ MERJENJA SRČNEGA UTRIPA, BREZ MP3-JA, BREZ IČEGA. NI VAŽNO ALI TEČEŠ ALI IZMENJAVAŠ S HOJO, NI VAŽNO KOLIKO ČASA, NI VAŽNO S KAKŠNIM TEMPOM, BREZCILJNO. ZA PRVI CILJ IMEJ NA PRIMER, DA S TEKOM SPET SHUJŠAŠ NA ŽELJENO KILAŽO. POTEM SI ŠELE ZAČNI POSTAVLJATI ŠTEVILČNE CILJE: 30 MIN. TEKA BREZ PAVZE, 45 MIN. TEKA BREZ PAVZE, 60 MIN. TEKA, 90 MIN. TEKA, 120 MIN. TEKA IN TAKO NAPREJ. KO BOŠ DAL TO ČEZ, VERJAMEM, DA BOŠ SPET NAZAJ DOBRI STARI ROBOCOP. TAKRAT SE TI BODO TUDI MISLI ŽE USTALILE NA KAKŠEN BOLJ KONKRETEN CILJ. PA NAJ NE BO TAKOJ SPET ŠPARTATLON.
8. Upam, da se na letošnjih Sladkih 6 vidiva.

[vencelj]

Sam sem imel podobno izkušnjo z drugačnimi razlogi dobrih 10 let nazaj. Takrat mi je kolega in dober (strelski) trener dal nasvet: za začetek je treba dobiti neke nove motivacije. To je lahko sprva le sprehod v naravi, kombinacija teka in hoje, če ti zapaše, se lahko uležeš pod drevo in poslušaš ptičke, opazuješ okolico, uživaš v naravi. Ne obremenjuješ se s tem, da bi moral trdo trenirati za neko tekmo, kar počneš, počneš samo za veselje. Ne obremenjuješ se s tem, da boš morda izgubil sezono (ali leto), če bi hotel z glavo skozi zid, bi itak izgubil še veliko več. Dokler si pod bremenom neuspeha, bo težko, zato pozabi na to, pozabi tudi na to, kako bi rad letos zadevo popravil. Daj času čas, Šparta bo pa tudi še naslednje leto...Sprosti se in vrnil se boš
Ja, govorim iz svoje izkušnje!

LP, vencelj

[Loni]

Kapo dol. 3x.
Tae, za napisano.
Semjul, za povabilo na tek ali pa samo na štrudl.
Robocop, za priznanje tega, da si samo človek, da imaš svoje meje. In da ravno na vse sam ne moreš vplivati. Pač se je zgodilo nekaj, kar jih je rahlo preoblikovalo. Tvoje ideale, želje. Ni jih pa izničilo.
Drži se, dečko.

[Uroš Sobočan]

Bogdan že nekaj cajta premlevam ali ti naj pišem kaj ali ne. Slišal sem govoriti, da si padel, da ne najdeš več poti nazaj. Ne bom ti fantaziral kje in kaj jo najti, zakaj tečti, zakaj spet "začeti" tečti, te stvari si moraš sam pri sebi razjasnit. Kar bom povedal je, stari v prvi vrsti pogrešam te, čeprav nismo dosti tekli skupaj, si bil vedno nasmejan in neegoističen, čeprav sva bila "tekmeca", spomni se letošnjih Sladkih6 pa ti bo jasno kaj imam v mislih.

Sam veš zakaj si se vedno znova postavil na start, sam veš da nas je le nekaj takih, ki si to drznemo in upamo, sam veš iz kakšnega testa moraš biti, da premikaš meje, še posebej ko ostali dvomijo v tebe in sam veš da imaš na koncu vseeno ljudi okrog sebe, ki jim je mar zate, čeprav tega ne vidiš, je treba pač odpreti oči. Padci so pomembni na vsaki poti, razlika je le v tem ali ostane pri padcu ali od njega odneseš le dobro, to je razlika med tistim, ki "teče" in tistim, ki to dela s srcem.

Rad bi te videl nazaj.

Lp

Uroš

[Dtek]

1. težko, da bi kratkaš lahko svetoval ultrašu, pa še mlajši sem, pa še ti si tekaški veteran zame, pa bom vseeno poskušal, saj me nič ne stane
2. Nikakor nisi le povprečen tekač. Ali povprečen tekač preteče 100 km naenkrat? Tu je tvoj prvi problem. Spremeniti moraš svoje mnenje o sebi, si dvigniti samozavest in spremeniti samopodobo. To dosežeš lahko le z razmišljanjem. Sedaj samega sebe uvrščaš med povprečneže ali še nižje. Začni se zavedati, da si eden redkih slovenskih ultra tekačev, ki so se sploh upali podati na takšno tekmo, kot si si jo ti izbral.
3. Sedaj moraš opravičiti svoje ime. Ti si živ dokaz, da kriza lahko vsakega doleti, ne glede na treninge in tekaški staž. Tudi sam se jo imel lani po ljubljancu, ko sem hotel prekiniti. Vemo kakšen je bil robot policaj - praktično neuničljiv. In takšen se moraš, če si seveda to želiš, kar očitno si, vrniti nazaj na tekaško sceno. V ŽIVLJENJU NI POMEMBNO, KOLIKOKRAT PADEMO, PAČ PA KOLIKOKRAT SE POBEREMO.
4. Z Natašo si se verjetno o tem že pogovarjal, vendar raje slišiš mnenja "tujcev." Vseeno se spomni, kako si ti spodbujal njo. Prepusti se ji, naj sedaj ona tebe.
5. Ali točno veš zakaj ti ni uspelo priti do cilja? Dvomim, da je to zaradi neznanja, kot praviš. Mislim, da imaš tega dovolj, tudi telo je bilo pripravljeno. Vendar je na tekmah vedno še veliko drugih dejavnikov, na katere enostavno ne moreš vplivati: lahko je vreme, trenutno slabo počutje, sekiranje, slabo spanje, pritisk, morda kakšne težave, ki te morijo, prevelika motivacija, previsoki cilji, morda le en predolg noht, na katerega niti slučajno ne pomisliš ali pa čudni napitek na okrepčevalnici, ki ti ne ustreza. Že maraton je precej nepredvidljiv, saj nikoli ne veš točno kaj se ti lahko vmes zgodi, da o ultra tekih sploh ne govorim.
6. Ta takme mi je pomenila vse, edini cilj. Evo naslednji problem. Vse karte si stavil na enega konja. V prihodnje si postavi več ciljev, tako letnih, kot tudi za vsako tekmo posebej. Postavi si tudi podcilje, s katerimi boš kontroliral svoj napredek do glavnih ciljev. Pri glavnih ciljih naj bo vedno tudi kakšen tak, za katerega veš, da ga boš lahko izpolnil, čeprav ne boš vseh. Tako bo še vedno ostalo vsaj del zadovoljstva. Ali si mogoče že v naprej razmišljal o tem, da obstaja možnost, da ti nebi uspelo?
7. Predvidevam, da se vidiš le v ultra vodah. In tam boš dejansko spet kmalu pristal, če boš verjel vase. BUT (AMPAK), moj predlog je sledeč:
PREDSTAVLJAJ SI, KOT DA SI POPOLNI ZAČETNIK, KATERI ŠE NIKOLI NI PRETEKEL ENEGA KILOMETRA. ENOSTAVNO POJDI TEČT, BREZ URE, BREZ MERJENJA SRČNEGA UTRIPA, BREZ MP3-JA, BREZ IČEGA. NI VAŽNO ALI TEČEŠ ALI IZMENJAVAŠ S HOJO, NI VAŽNO KOLIKO ČASA, NI VAŽNO S KAKŠNIM TEMPOM, BREZCILJNO. ZA PRVI CILJ IMEJ NA PRIMER, DA S TEKOM SPET SHUJŠAŠ NA ŽELJENO KILAŽO. POTEM SI ŠELE ZAČNI POSTAVLJATI ŠTEVILČNE CILJE: 30 MIN. TEKA BREZ PAVZE, 45 MIN. TEKA BREZ PAVZE, 60 MIN. TEKA, 90 MIN. TEKA, 120 MIN. TEKA IN TAKO NAPREJ. KO BOŠ DAL TO ČEZ, VERJAMEM, DA BOŠ SPET NAZAJ DOBRI STARI ROBOCOP. TAKRAT SE TI BODO TUDI MISLI ŽE USTALILE NA KAKŠEN BOLJ KONKRETEN CILJ. PA NAJ NE BO TAKOJ SPET ŠPARTATLON.
8. Upam, da se na letošnjih Sladkih 6 vidiva.

Po tem postu, pa tudi po postih ostalih, ne moreš biti več ravnodušen. Če malo priredim izrek: Če imaš take prijatelje, sovražnika (ravnodušnosti v tem primeru) ne rabiš

[ROBOCOP]

Semjul hvala za povabilo, vendar dopoldne sin skače na državnem prvenstvu, popoldan pa žal služba. Hvala vsem za spodbudne besede, stopil bom nekaj korakov nazaj in začel znova, brez ure, brez cilja, zgolj užival v naravi in teku, pa javim, kakšen bo učinek. Včeraj je bil kozarec na pol prazen, danes pa je na pol poln.

[bernarda]

Robocop.......se spomniš, ko sva se srečala med tekmo, eno, pa drugo. .....tam nekje so bili tvoji začetki.......zgodilo, se je, kar se je, svoj davek si plačal....zdej pa pridi nazaj, počasi, tako kot si začel pred leti.
Zelo bom vesela svojega zajca, najine tekovalne debate med tekom......pogrešamo te...čakamo te.. samo začni ....za nas pa veš kje nas dobiš, kje smo.

[ROSI64]

Včeraj je bil kozarec na pol prazen, danes pa je na pol poln.

[RoKo]

Ko si boš ponovno zavezal vezalke na tekaških copatih, si notri. Še je zanimivih tekov v tej naši lepi deželi, tudi navzven se kaj najde. Navsezadnje to ni bil zadnji Spartathlon. Čez par let boš močnejši, izkušenejši in več vsega boš imel za sabo. Samo Zdravca poglej...... pa veselo v naravo...... če ne drugo.....pa Natašo preganjat.

[grb]

Da ne bom prevec pameten, bom zelo kratek.

Tvoja najvecja motivacija ponoci spi poleg tebe

G.

[zajc]

Ne vem, če ti bo to kaj pomagalo.

Jaz se vedno poskušam držati načela, da mi je najbolj pomembno, da lahko tečem kadarkoli in kjerkoli. Zato od tekem nikoli nič ne pričakujem, pa če je to 42 km ali 180 km ali najtežja tekma na svetu. Zavedam se, da je meja med uspehom in neuspehom zelo tanka. Zato je moj cilj na prireditvah vedno, da lahko čez 2 dni na treningu "normalno" pretečem 20 km. V primeru, če sem po tekmi "polomljen" in če čez 2 dni ne morem teči (poškodbe, huda utrujenost...), si štejem kot neuspeh in začnem od začetka, tečem tudi samo 1 km, če je treba, trmasto vztrajam z majhnimi koraki in počasi povečujem kilometrino in si dopovedujem, da tečem zato ker rad tečem. Včasih traja tudi en mesec, da pridem nazaj v svoje okvirje.

Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi začel z 1 km in počasi povečeval kilometrino in si dopovedoval: "Jaz rad tečem...". Pa nič ne bi "filozofiral" in poslušal nasvete drugih, samo tekel.

Upam, da se kje vidimo (npr. Celje - Logarska ).