Za Plitvički maraton smo se odločili že nekje pozimi, temu primerni pa so bili tudi načrti treninga

, prehrane

in vsega kar v dobro pripravo na maraton seveda sodi...

Kot je to že v navadi, življenje načrte obrne

, in še preden se zaveš, že stojiš na startu in se sprašuješ

, kako se bo vse skupaj končalo. Začetek je hiter...

, 6 km kar dobro navzdol..., potem pa se začne 12 km vzpon, ki se kar nekako noče končati

. Pa vendarle..., klanec mi ni povzročal prevelikih problemov, ravno tako ne spust. Ko sem že mislil, da sem na iskrem vrancu

, se je proga ponovno postavila pokonci, tekaške, pa so zamenjali koraki pešca. Kriza je bila kar dolga...

, nekje 8 km.., potem pa sem se vprašal???... in tekel do cilja... Počakal brata

, katerega je pobralo še nekoliko bolj in veselje je bilo kot vselej nepopisno. Zdaj še dan ali dva uživancije, potem pa spet na trening...saj veste...načrti... Aja čas...4.36...čustveno...LP iz Bihača
