Jaz sem že po nekaj mesecih teka ugotovil, da bom kar se teka tiče skoz luzer. Vzdržljivost še lahko natreniram, čeprav sem občutno prelen za treniranje za 42 km, hitrosti pa nikakor ne morem natrenirati. Zato me že od vsega začetka tek ne veseli, v bistvu se mi zdi kot mučenje, samo trma me žene, kakšne druge motivacije nikoli ni bilo, v glavnem se mi niti ne da teči, praktično vsak korak se moram prepričevati, da nadaljujem s tekom, časa nikoli nisem meril, "tekmujem" kvečjemu na kakšnih dobrodelnih tekih in na razdalje do 10 km ... če povzamem, se mi tek zdi čist brezveze. Tečem samo zaradi sebe, da se počutim boljše, da nisem čist totalen luzer, da sem "nekaj" naredil zase.
Vseeno pa si postavljam kakšne neumne izzive in cilje. Trenutno je en tak cilj, da pridem na Šmarno goro v manj kot neverjetnih 20. minutah.

Če mi uspe, se bom s tem hvalil še leta, če mi ne uspe, se bom pa hvalil s čim drugim.

Čist razumem, da se ti več ne ljubi. Sicer te ne poznam, bral sem pa to, kar si tukaj pisal. Kako se ti je sploh dalo do zdaj?

Zamenjaj disciplino za kakšno bolj zabavno in vseeno tekmovalno, da ne boš zdaj uničeval kavča in trošil elektrike. Na primer, začni igrat tenis. Tam se spopadaš samo z enim in če si znaš izbirati nasprotnike, skoz zmaguješ.
