Zadnje novičke

[Classix]

Ja @ Inot...mislim, da je ravno to. Tae se je ustrašil '' starcev''. Naprimer mene...kateri sem pred dvemi leti guznil v Radencih...in v dveh letih uspel popraviti svoj PB na 10 K za dobrih 6 minut (naj to naredi Gebre če zmore...), pa to ni vse. Naj Tae to naredi. Naj on popravi svoj PB vsaj za...In v končni fazi, kdo bo pozabil tvoj EPSKI dvoboj z @Kovitom pred leti v Radencih...in kdo bo zanemaril tvojih 3000+ vpisov na tem forumu in s tem povezanih na tisoče venomer le dobronamernih nasvetov, sugestij, tabel, časov...

Vzemi si odmor...potem pa si zopet vzemi odmor...potem pa steci...za sebe. Ne za tabele, ne za odgovore, ne za čase, ne za nas...STECI! In takrat boš zopet naš!

P.S. Brez tebe, brez naprimer @Wege, @ Vreme, @ špela*, @lenči...kje bi bil jaz (pa še mnogo drugih)...pa sem starejši kot ti...

LP
Matjaž

[maraton 100]

Tae pozdravljen!
Za nas je značilno, da znamo vsem drugim deliti nasvete, le sebi ne znamo.
Kakor se boš odločil tako je prav, boš tekel ali ne, boš še zmagoval ali se samo udeleževal kakšnih tekaških prireditev. Srečen je tisti človek, ki sprejema zmage in poraze z enakim izrazom na obrazu. Ker zadnjih nekaj let manj tečem in bolj sodelujem na tekaški prireditvi. Sem bil večkrat v priložnosti, da stojim ob ciljni ravnini in spremljam tekače ,ki prihajajo v cilj. Moja ugotovitev je, pozneje ko so v cilju bolj so njihovi obrazi nasmejani.
Kot sem prebral o tebi, da tečeš 6let, to je že čas, ko so napredki že zelo majhni, kakšno leto si lahko tudi v minusu. Iz svojih izkušenj vem, da je bilo treba kakšno leto trdo trenirati, da sem izboljšal rezultat na 10km za 20 sek.
Sicer se osebno ne poznava, verjetno sva se kje srečala na teku. Moj prijateljski namig je. Za nekaj časa daj tek na stran, prednost daj kaki drugi aktivnosti. Boš sam ugotovil kaj te bo pritegnilo. Jaz sem v svojih najboljših tekaških letih dal tek za 6let na stran. Tečem pa že več kot 40 let. Če me bo zdravje služilo bom še, le na tekmo grem bolj poredko. Občutki so še vedno isti, le na uro ne smem gledati.
Včasih je bolje poslušati svoje telo , ki nam marsikaj sporoči.
Uživaj pri teku ali pa tudi brez njaga.
LP Stane

[Vreme]

Srečen je tisti človek, ki sprejema zmage in poraze z enakim izrazom na obrazu. Ker zadnjih nekaj let manj tečem in bolj sodelujem na tekaški prireditvi. Sem bil večkrat v priložnosti, da stojim ob ciljni ravnini in spremljam tekače ,ki prihajajo v cilj. Moja ugotovitev je, pozneje ko so v cilju bolj so njihovi obrazi nasmejani.

[vencelj]

Kaj še pisati, ko je že toliko napisanega?
Vsak tekač gre skozi različna obdobja, vzpone in padce...
Soglašam s tistimi, ki menijo, da se s tako preprosto zadevo, kot je tek, preveč obremenjuješ. Rekreativni tek bi moral biti sprostitev od vsakodnevnega stresa (služba, družina...), ne pa da tek sam postane vir stresa. Če so rezultati slabši od pričakovanih (glede na vložek), je tekač hitro v začaranem krogu: še več treninga, kar pa ne prinese boljših rezultatov. Hoditi iz tekme na tekmo, se siliti in pričakovati, da se bo morda odprlo. Stvar psihe.

(btw: podobno igram na srečo. Tam običajno neha igrati tisti, ki dobiva. Tisti, ki izgublja, igra naprej, računajoč, da se mu bo odprlo, a v resnici samo še več izgublja)

Kaj storiti? Predlagam pavzo, a le od tekmovanj. Slab niz je treba prekiniti. Poiskati je treba nekaj novega. Predlagam nov pristop, brez ure in obremenjevanja s časi, tek po občutku, spremembo tekaških terenov (vsak tek drugje, da ni preveč monotono), narava, klanci... Sčasoma lahko začneš dodajati tudi treninge za hitrost in se počasi vračati.
V letih tekanja sem se večkrat znašel v slepi ulici. Krize so me doletele v glavnem takrat, ko sem preveč zabredel v tekmovalnost in se nisem znal pravočasno ustaviti. Tekmovanja so se mi uprla, a odnehal nisem. Z novim pristopom in z novimi motivacijami sem se izvlekel bolj utrjen. Včasih sem šel na kako tekmo le kot gledalec. Tekmovanj si moraš želeti in ogled tekme je dober trik, ki ti pri tem lahko pomaga.
in spet sem veliko daljši, kot sem hotel


LP, vencelj

[spela*]

Kaj storiti? Predlagam pavzo, a le od tekmovanj. Slab niz je treba prekiniti. Poiskati je treba nekaj novega. Predlagam nov pristop, brez ure in obremenjevanja s časi, tek po občutku, spremembo tekaških terenov (vsak tek drugje, da ni preveč monotono), narava, klanci... Sčasoma lahko začneš dodajati tudi treninge za hitrost in se počasi vračati.
V letih tekanja sem se večkrat znašel v slepi ulici. Krize so me doletele v glavnem takrat, ko sem preveč zabredel v tekmovalnost in se nisem znal pravočasno ustaviti. Tekmovanja so se mi uprla, a odnehal nisem. Z novim pristopom in z novimi motivacijami sem se izvlekel bolj utrjen. Včasih sem šel na kako tekmo le kot gledalec. Tekmovanj si moraš želeti in ogled tekme je dober trik, ki ti pri tem lahko pomaga.
in spet sem veliko daljši, kot sem hotel


LP, vencelj

Ampak si spet zelo dobro napisal. Tvoji nasveti velikokrat pridejo zelo prav. Upajmo, da bodo tudi taetu.
Miha, vidiš, tudi "stari tekaški maček" pravi isto kot jaz.

[kovit]

Kva tale spet jamra.
Tole ti bom napisal...DOOOBRONAMERNO.
PIČKARIJA če nimaš hujših problemov v življenju(ti jih tudi ne privoščim)....
Fant ti se pač ne pišeš Kažnih in ti pač od boga ni dano da bi bil dober oz najboljši v teku...
Ej kar zvije me ko berem zaradi česa se ti sekiraš...saj lepo da poveš...rad bi se dokazoval pa ti ne gre ... pa kermu k... na čast.
Daj malo spreži za kakšno leto dve...stvar poglej malo z razdalje...pa boš videl koliko ima smisla gnati sebe preko meja in se potem še sekirat če ti ne gre...pa ne ga srat človek, saj ne živiš od teka...
Stara kljuka drži se kot ti je prav...

[INOT]

Ja Tae vemo kako je. Poješ palačinko pa nisi nič hitrejši
Če nisi vedel obstajajo razen asfalta tudi druge tekaške podlage, ki prinašajo drugačne izzive. Spravi se kdaj na kakšen gorski tek ali treking. Če ne pa v jok pa na drevo

[tae]

Ko strnem svoje misli vam odgovorim, vsakemu posebej in vsem skupaj.

[raziskovalec]

Tae, jaz pa te ne bom nič prepričeval. Mnoge so poti po katerih lahko hodiš, šport je le ena od njih, prav tako pa tudi tek. Te bomo pa pogrešali, s taetovim sindromom si se pa tako in tako vpisal v zgodovino.
Morda pa lahko poskusiš s triatlonom. Sem prepričan, da me v enem letu še ne nažgeš v sprint varianti (v teku te ne morem provocirat, za to imamo Inota)

[zdejan]

Tae, predlagam ti, da se priključiš kakšnemu tekaškemu društvu in si pridobiš trenerja in skupino. Nato bo trener razmišljal namesto tebe, ti boš pa samo tekel in se ne sekiral. Pa še družil se boš, delil izkušnje z drugimi in užival. Izid tega je, da boš hitrejši, ne da bi se obremenjeval s tem. Še na tekme se ti ne bo dalo več iti, tako boš treniral.

[stena]

Pa se nism oglasil že dolgo dolgo časa- maš to čast, da se zaradi tebe spet bom . Moj soimenjak Zaplotnik je v knjigi Pot napisal za nekatere že zelo zlajnano, pa vendar še kako resnično misel (če je ne poznaš, ti jo posebej napišem).

Jaz ti bom pa napisal, da za hudiča začni enkrat mislit na nič in pojdi tečt zato, ker to rad počneš in ne zato, da boš uresničil vse večje ali manjše teoretske bedarije. Če pa tečeš res samo zato, da dosegaš ne vem kakšne rezultate in v tem sploh ne uživaš pa mislim, da si zgrešil bistvo vsega.

Delaj kar rad počneš in se ne sili za brez veze. Če rad tečeš teci zase, za sprostitev, zabavo ne pa zato, da se dobesedno drmaš po nekih teorijah, ki v globalni praksi falijo večkrat kot fantje školko pri lulanju.

LP, Nejc

Edit: sm že pozabu, da mam tole od Zaplotnika v podpisu, morm res spet mau začet tukj gor zahajat

[miro]

Hm, najprej sem mislil, da ne bom nič napisal,pa bom vseeno prekršil odločitev!
Ljudje, Tae je napisal, da je začel teči samo zaradi tekmovanj, ki so mu nadomestila tekmovanja v tae kvon do-u.
Zato, je tudi začel trenirati tek, ker se mu je to zdelo verjetno najlažje in si s tem "tešil tekmovalni naboj"
Seveda sem tudi jaz upal, da bo tek vzljubil in v njem našel neko "ljubezen" -seveda v to še vedno verjamem!
Tae, odločitev je samo tvoja, odloči se pravilno!
Lp
Miro

[stepsi]

hm, Tae...kako bi začel?

Leta 2006 sem pričel teči, najprej3, pol 5 pol 8 km...ko sem sanjal o polmaratonu. No pol je blo treba kupit polarja, pa načrt za polmaraton...jasno na koncu še maraton . Vedno dlje in hitreje...zakaj že? Za večji stres in vedno bolj boleče sklepe?

Vse do 24.10.2010 ko sem rekel, dost je ! To sem vedel že v zadnjih 2 km ljubljanske polovičke. Pač nisem rojen za tek, kolki bolijo, jaz pa odvisen od teka -> slepa ulica.

POL leta sem rabu, da sem se znebil bremena raznih časov in treningov in ko sme zadnjič šel tečt po gozud kar tako, vmes malo hodil, ... je bil občutek enkraten.

Sem pa začel s kolesom, zmerno, do male franje včeraj...

1. vzemi si čas in razmisli, tek ni vse, večino preveč zasvoji (pa se s tem večina tu gor ne bo strinjala
2. aerobno kondicijo je škoda vreči proč (tudi zdravo ni, srce...) zato si najdi alternativo
3. kakšne pol leta brez obremenitve po rezultatih in pa gibanje za užitek ti bo povrnilo motiv
4. pa še kaj novega odkriješ...mogoče je pa za tebe kateri drug šport bolj pisan na kožo...ja ja saj vem, ko pa si tako užival v teku. kdo pa ni? ampak lahko drugje tudi na drugačen način.
5. če telo govori da NE, potem je za to nek razlog. upoštevaj ga

Pa srečno.

[milk]

Poznam kar nekaj takih, ki so takoj, ko so nehali zmagovati na rekreativnih tekmah, prenehali tekmovati, ne vem če so tudi prenehali z rekreacijo, toda po vsej verjetnosti to tudi ti ne boš. Želiš le na lep način najti opravičilo za svoje nazadovanje v uvrstitvah. Če nisi na stopničkah, ti tekma ne pomeni nič, oziroma je zate celo žalitev - poraz. Jaz ne gledam ne te stvari na ta način, če zmagujem ali pa sem vsaj na stopničkah, sem seveda zadovoljen, toda če nisem, tudi nisem tako razočaran, da bi odnehal. So bili drugi pač boljši. Z veseljem se udeležim tudi nekaterih tekem, pri katerih vem, da nimam možnosti za uvrstitev. Sedaj mi je še vedno motivacija dobra uvrstitev v slovenkem pokalu v gorskih tekih, toda tudi tu bom glede na to, da je zadnja starostna meja 50 let že čez kako leto ali največ dve popolnoma nekonkurenčen. Takrat bom vsekakor manj prisoten na tekmah, toda nekaterih tekem, ki so mi pri srcu, se bom še vedno udeležil, ne glede na to, katero mesto bom dosegel v svoji kategoriji.
To svetujem tudi tebi, naj ti nekoliko slabša uvrstitev ne daje občutka poraza, raje nekoliko boljšo uvrstitev smatraj kot zmago, predvsem nad samim sabo. Tudi meni je malo nelagodno, ko vidim, da se konkurenca vsako leto krepi, toda vseeno sem zadovoljen, če izboljšam svoj čas, čeprav sem z njim slabše uvrščen, kot sem bil kako leto nazaj z boljšim.

[tae]

Tole sem napisal 6.6.2011:

Ko strnem svoje misli vam odgovorim, vsakemu posebej in vsem skupaj.

se pravi vam dolgujem odgovore. Namenoma sem čakal, da se izteče projekt desetih maratonov. Vsem skupaj bi rad povedal, da me je prijetno presenetilo koliko se vas je javilo v to temo. Od prejšnje sobote do sedaj še nisem tekel in moram priznati, da teka nisem prav nič pogrešal, kar pomeni da pri meni ne gre za zasvojenost s tekom, s čimer se marsikdo kar rad pohvali.

Sedaj bom po delih odgovarjal vsakomur posebej (imam čas, ker sem na dopustu ).