Tako - ta četrtek, na željo prestavljeno na 18 00, v gostilni Mesec v Zaplani pri Vrhniki - srečanje z Dušanom Mravljetom, ki nam bo predstavil ultramaratona: 220 milj dolg tek skozi Dolino smrti ter tek preko Avstralije, 64 etap po 70 do 100 km.
Kako do Zaplane:
- iz Ljubljanske smeri: izvoz Vrhnika, peljete se po stari cesti proti Logatcu. Po cca. 5 km pridete do križišča, ki vas usmeri desno proti Zaplani. Peljete se še cca. 3 km in ob cesti naletite na gostilno.
- iz Postonjske smere: izvoz iz avtoceste v Logatcu, po stari cesti proti Vrhniki, tik za Logaškim poljem, kjer vas bo na desni strani spremljala nova obrtna cona, na desni pa pašnik s kravami, pridete do križišča, ki vas v Zaplano usmerja na levo. Peljete se še cca. 3 km in ob cesti naletite na gostilno.
Ostalo: Predavnaje je brezplačno. Dušanu in Boštjana bomo pogostili s piščancem. Wink Tudi mi si bomo lahko izbrali kaj iz jedilnika - verjetno kakšno juho (gobovo), piščanca, kakšno klobaso in priloge. Vse skupaj bo preprosto in upam da, domače.
Zdaj nas je nekaj čez 50. Lepo prosim, da mi sporočite, v kolikor se kdo od najavljenih ne bo mogel udeležiti. Lahko se pojavi tudi še kdo.
Še kakšno vprašanje? Predlog?
Komaj čakam, da se vidimo!!!
PA ŠE NEKAJ "IZ NAFTALINA" O DUŠANU:
Mravlje uvodni
Polet
29. 3. 2004
Brisanje meje s tekaško radirko
»Če se življenja ne dotikam, me tudi prizadeti ne more.« Pametno! In: »Tako, kot je velika želja, je velik tudi strah.« Vendar se v filozofiji, ki je podkrepljena s patetiko in patino nekakšne kvazi budistične rešitve za modernega človeka, skriva čista resnica, ki jo bi 51-letni Gorenjec povedali nekako takole: »Ko ne vidiš cilja, se ne podaj na pot!« Vprašajte ga, tega Slovenca, ki je z močjo lastnih mišic in voljo lastne duše prišel prek treh kontinentov. Severna Amerika, vse po ozemlju ZDA, je bila dolga 4706 kilometrov. Malo manj, le 4358 kilometrov je bilo preko Avstralije. Mama Evropa je bila najtežja, od Lizbone do Moskve se je raztegnila v impozantnih 5036 kilometrov. Ni pešačil. Dušan Mravlje jih je pretekel in si jih po pobalinsko podredil. Celine in kilometre. Ker je na štartu videl cilj in vedel, da bo tja pritekel. Verjeti mu je, da bo poleg, ko bo nekdo prišel na idejo, da se bo teklo od enega do drugega konca Azije. Ali Južne Amerike, Aljaske ali od enega do drugega konca Marsa. Zase pravi, da je njegov poklic delo na cesti. Toda očitno je eden redkih »delavcev«, ki se vsak dan, že več kot dvajset let, z nasmehom vrača na suho ali mokro, zasneženo, umazano, luknjičavo ali od vročine raztopljeno asfaltno podlago. Na njej je opravil nešteto produktivnih delovnih ur in 240 tisoč kilometrov. Vsako mišično vlakno na njegovem telesu je vrhunsko pripravljeno, toda bistvo se skriva v glavi. »Potrebno je videti cilj, ko stojiš na štartu,« vedno poudarja. Ob vstopu Slovenije kot polnopravne članice Evropske unije sta se Polet, priloga Dela in Slovenskih novic in dnevnik z največjo naklado in prodajo pri nas Slovenske novice, odločila organizirati tek ob novi notranji meji Slovenije z Evropsko unijo. Kdo bo tekel seveda ni bila dilema, naš najuspešnejši ultramaratonec Dušan Mravlje. To pomeni prek desetine kilometrov teka ob madžarski, avstrijski in italijanski meji. Zaključek teka načrtujemo 30. aprila 2004 v Novi Gorici v času slovesnosti ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Tokrat bo Mravlje stal na štartu v Lendavi in videl Novo Gorico. Vmes je 551 kilometrov in pretekel jih bo. Odločno. Tako kot je leta 1991 namesto svojim podrejenim delavcem samemu sebi napisati odpoved v podjetju. Enostavno, po Dušanovo. Diplomo je imel v žepu, strojniške cenjene smeri, a se je odločil za cesto. Dobesedno, nepreklicno in s ciljem. Videl je cilj, pa čeprav o tem z ultramaratoncem edinstvenega značaja tipa Mravlje ni posebej zdravo razmišljati. Ne zaradi njegovih vsakodnevnih petnajstih ali več kilometrov, pretečenih zjutraj, tam od sedme ure naprej. Ko se ga spremlja med deževnim treningom od Kovorja, kjer je doma, prek Otoka, Begunj, pod gorami, mimo treh vasi, kjer mu na glavo padajo zadnje pomladanske snežinke in nazaj v Hudo, je njegov tek popolnoma jasen in razumljiv. Tako, kot mora nekdo na goro in nekdo z jadrnico okoli sveta, tako kot mora nekdo pisati besede in drug prebirati strune na harfi, tako kot mora prvošolec biti junaški boj s črko A in podiplomski študent biti še hujši boj za priznanje lastnega znanja med goro povzpetnikov, tako mora Dušan teči. Korak za korakom, kilometre in kilometre. Lendava bo štartno mesto uvodne etape 22. aprila, ob 9 uri. Cilj so Radenci, 45 kilometrov stran, vmes se bo seveda poklonil nasmeh Murski Soboti. Naslednji dan pelje trasa čez Sladki vrh do Selnice ob Dravi, s stiskom roke Mariboru. Naslednji dan skozi Radlje, Muto in Dravograd v Črno, na Koroško, nad rove Pece. Če Dušanu ponoči škrat Perkmandeljc ne skrije tekaških copat, bo čez Pavličevo sedlo ultramaratonec pritekel v Tržič. To bo njegov nedeljski 75. kilometrski izlet. Sledi ponedeljkova tekaška služba na etapi skozi mesto rdečega prahu Jesenice, mimo spomenika Jakoba Aljaža na Dovjem do Kekčeve Kranjske Gore. Tam bo čakal italijanski ultramaratonec Aldo Marzina, ki bo ob meji svoje domovine spremljal Mravljeta. Skupaj se bosta zagrizla po serpentinah, ob Ruski kapelici čez Vršič, čez breg dol po Trenti v Bovec. Naslednji dan, ob žuborenju Soče, skozi Kobarid in Tolmin s tekom do Solkana. Skok v Koper, pomežik prvim dekletom v kopalkah in tek do Sežane. Rezina ali dve pršuta, kozarec terana za moč in zadnjo etapo, do Nove Gorice. 30. aprila bo Dušan Mravlje v Novi Gorici. Lahko ste tudi vi, kajti povabljeni ste na tekaške korake ob Mravljetu. Del poti, sto metrov, kilometer ali morda več. Vsak korak, pretečen s Poletom, Slovenskimi novicami in Dušanom Mravljetom od 22. do 30. aprila bo pritekel v Novo Gorico. Ne samo on, tudi vsi ostali lahko simbolično s koraki brišemo meje s tekom in napišemo črko v besedilo, ki ima naslov »Slovenija v Evropski uniji«, notri pa bo tudi epizoda Poleta, Slovenskih novic in Dušana Mravljeta, pisana s tekom v veliki knjigi evropske zgodovine.
Boštjan Fon