@milk,
še enkrat razmišljaš napačno. Zakaj je tako težko razumeti, da človeški organizem
ni avto. Da kot sem že povedal, naše srce poganjajo
različni motorji in ne samo
eden. To, da je včasih v pogonu močnejši motor, ni od nobene koristi takrat, ko je v pogonu slabši motor.
Ti izhajaš iz napačne predpostavke, kdo kaj poganja. Večina misli, da srce poganja mišice, pa je prav obratno.
Mišice poganjajo srce. Ko aktiviramo mišice, poženemo srce. Ko jih sprostimo, se srce upočasni. Prosto, kot pasulj.
@mare,
1. ugotovitev, da je utrip ko voziš kolo stoje podoben tistemu ko tečeš, je razumljiv. V obeh primerih tvojo celo težo nosijo
tvoje mišice. Ko voziš sede pa
kolo. Vprašanje pa je sledeče. Koliko % časa voziš stoje? Odgovor je nekaj %. To pomeni, da ima vožnja stoje v največ primerih zanemarljiv vpliv na celoten avg utrip pri kolesarjenju. To, da se v klanec lažje motiviraš in dosežeš višji utrip kot na ravnini, je razumljivo. Takrat ko se vozi samo vzpone pa je za razmislit ali niso to dve različni disciplini, če želiš natančno spremljanje, tako kot so gorski tek in tek, dve različne discipline. Vsaka ima svojo specifiko.
2. odgovor na drugo vprašanje sem večkrat napisal, LTHR se ugotavlja za vsako disciplino posebej.
Eni ste vprašali kje sem testiral ali kako sem izmeril svoj LTHR? Tudi na to vprašanje sem par krat odgovoril. Nekaj strani nazaj sem podal link do članka Joe Friela, ki opisuje kako lahko na
zelo enostaven način sami pridemo, če ne do 100% natančne vrednosti, pa do vrednosti, ki je
uporabna za izračun področij vadbe in jo ponovimo vsaka 4 tedna.
Zelo
poenostavljeno , da razumejo tudi tisti, ki nočejo razumeti, bom opisal zakaj vztrajam, da je LTHR pri uporabi pulzmetra, dosti boljše izhodišče kot MSU?
Zato, ker določi
višino utripa na LT natančno za
tebe. Ta je posebej pri disciplinah, ki trajajo
dalj časa zelo pomembna, ker poda
naše trenutno "
kondicijsko" izhodišče, izraženo v utripih, avg hitrosti ali tempu, ki smo ga sposobni vzdrževati določeni čas. Za rekreativce se največkrat vzame 30 min, za "profije" pa 60 min. To točko imenujemo LTHR.
Nad tem utripom se začne
anaerobno območje v katerem ne moremo vaditi dalj časa. Je pa za napredek zelo pomembno, ker se takrat dogajajo določeni procesi, ki so zelo pomembni za dvig VO2max in ekonomije porabe energije. Pod tem območjem pa
aerobno območje, ki je tudi zelo pomembno in trening v tem področju ima vpliv na neke druge komponente. Oba dva področja so nadalje razbita v pod področja. Trening v vsakem od tih področij ima različen učinek.
Point. Če vemo pri katerem utripu ali tempu je ta meja, ki velja
samo za nas in je odvisna od naše "
kondicijske" pripravljenosti. Vemo določiti posamezna področja vadbe, ki veljajo samo za nas. Na katerem % MSU je to področje je pri tem nepomembno ali je samo informativne narave.
Vsa
področja vadbe, ki so podana na osnovi % MSU, so podana na osnovi neke
referenčne osebe, ki je povprečno trenirana in zato ustreza za splošno uporabo. Tisti, ki so slabše in boljše trenirani od te osebe pa imajo popolnoma napačna izhodišča.
Tako na primer področje vadbe med 75 in 80% MSU je za netrenirano osebo že
anaerobno področje, za trenirano pa
aerobno. To pomeni, da če obe osebi vadita pri
enakem % MSU, izvajata
različno vrsto treninga in stimulirajo
različne komponente, čeprav mislita, da izvajata enak trening, ker vadita na enakem % svojega MSU. Saj tako piše v »člankih«, ki so se razmnožili po spletu, da bi poenostavili stvari in lažje
prodajali pulzmetre, večinoma po
nepotrebnem 
.
Ko pa vadita na enakem % svojega LTHR, čeprav sta
različno pripravljena, oba izvajata
isto vrsto treninga , oziroma stimulirajo
enake komponente, ker sta oba štartala iz izhodišča, ki je za oba enako »
težek« . Razlika je samo v tem, da je pri tem en hitrejši, drugi pa počasnejši.
Drugi point je ta, da za tako vadbo utrip ni
nujno potreben. Kot izhodišče se lahko uporabi hitrost ali tempo na LT. In na osnovi nje/njega določimo področja vadbe.
Tako so delali vsi prejšnji tekmovalci. Tudi sedaj vsak izkušeni tekač, ve določiti tempo v par sekund natančno,
brez gledanja na uro. Tako natančni so lahko naši »občutki«, ko jih natreniramo. Prav zaradi tega je tisto Vencljevo, vadi po občutku in uživaj, zelo na mestu.
Point tri. To da je nekdo dober tekmovalec ne pomeni avtomatsko, da so tudi njegovi nasveti in razmišljanja dobri. Lahko, da je imel srečo in ga je narava obdarila z fizičnimi sposobnostmi. Mogoče bi pa bil še boljši, če bi poslušal tiste, ki o določeni stvari vedo več.
When you go hard, go really hard. When you go easy, go really easy !