Vidim, da ste se imeli lepo

in to kar brez mene

. Glede na lepoto jezera mi je malo žal, da me ni bilo. Vendar se ne da

- biti na dveh krajih istočasno.
Praznični dnevi so minili, kot bi mignil. Tek na Celjski grad v soboto. Vzpon, da dol padeš - vendar z moje strani po polžje oddelan.
V nedeljo je moja trma botrovala, da sem ne glede na vreme otvorila svojo kolesarsko sezono. Podala sem se na zame že tradicionalno turo Polzela -Homec. Že v Ločici je pričelo rahlo pršiti. V Pirešici pa je že kar močno deževalo in snežilo istočano. Sneg in dež sta me spremljala skozi Galicijo z vsponom na Hramše in spustom vse do Lemberga. Le tam sta se sneg in dež poslovila ostal pa je mraz. V Homec sem prigonila s krepko premraženimi prsti na nogah. Drugam mraz ni udaril

. Prvo kar sem se vprašala je bilo " le kako Lenči uspeva ohraniti toploto na bosih nogah???"
Če sem praznične dni pričela s tekom, sem jih morala še zaključit. Tokrat v lepšem vremenu. Sonček a mraz nas je pospremil v dolino. Po cca. 7,5 km teka smo prišli na cesto, ki vodi okoli Šmartinskega jezera. Nato je 10 km sledilo samo gor in dol in gor in dol.

Pozitivna misel me je navdajala v smislu, da so zadnji km bolj človeški (seveda, če odštejem tisti čisto zadnji, kjer je klanec kot bi tekel na Celjski grad

- le nekoliko krajši je). V mislih sem imela, da bom sotekača okoli prenesla in se domov podala po drugi poti a nista bila za. Poseben izziv jima je bil moj hrib. In je šlo - njima v lahkem tekaškem koraku, medtem ko meni v počasnem - bolj vleči noge za sabo

.Še zadnji vzdihljaji in moj Polar se je ustavil na 26 km s časom 2 ur in 40 minut. Kar dobro za polžko
To je bil zadnji trening MURŠIČEVIH CITROENČKOV, ki bodo tekli na trojkah na tadolgi varianti.
In tako danes prepričujem svoje možgančke, da bi moje noge naredile en kratek čisto počasen ravninski iztek. Mi bo uspelo ?????
Polžke in polžki uživajte v vsakodnevnih drobnih stvareh
