Zadnje novičke

[ZdravkoC]

... sem se odločil, da se tudi jaz pridružim družini tekaškega foruma...

Pozdrav in dobrodošel med vidnimi

[mdebelak]

... sem se odločil, da se tudi jaz pridružim družini tekaškega foruma...

Pozdrav in dobrodošel med vidnimi

Hvala za dobrodošlico

[-marjetka-]

Čufizmi so pa zakon!

[tek_v_snegu]

Ne vem tisto kar je označeno pod Čufizmi je malo naivno. Idealna pravljična slika. Resda pa se da vsepovsod prebrat in če je krepko podprta iz vseh strani. Ampak za nekatere je malo pozno, pa moramo biti praktični.

Taeva struktura alinej , ki so refencirane ( brez nje ne bi bilo "izmov" ) je dobro pripravljena.
In zakaj bi bil poudarjanje negativnega , negativno za nadaljno rast ?

Je pač soočenje. In se že zdi, da se v njej da začutiti željo po novem ciklu. Modrejši in upoštevajoč prejšne napake. Ne glede ali gre za rezultate oz. dokazovanje sebi ( zmorem ) ali pa za meditativno zdravljenje od stresa ali drugih osebnih težje sprejemljivih okoliščin: zakaj ne izhajati iz negativne realne slike?

Bistveno bi lahko bilo, da človek zaradi vzdržljivostne rekreacije ne dela še več zdravstvenih stroškov, kot bi jih sicer ( doktorirati iz raznih bolezni sklepov, hrbtenice in vseh modernih diagnostik )? To nisem prepričan, da ima kako dodano vrednost. Če si to lahko to kot skupnost privoščimo in koliko časa ?

V tem primeru začasen izstop in osebna notranja okrepitev je lahko prava pot. In tudi kaka provokacija o negativnih vplivih v skupini za druge? Kaj pa te? Saj smo skupnost, mar ne ?

Sevedaj je sexy sprejemati samo v dobrem, ko vse gre in ko se napihujemo kako je vse ok in najboljše in vse zmoremo - v sredici pa razpad? To vsak zmore.

Ampak modrost se verjetno krepi v sprejemanju neuspeha in negativnosti.

[Misho76]

@tae, prenatreniranost. Kr vzem si mal počitka, ni nč narobe v tem. Bo sčasoma bolje, boš vidu. Drži se in never give up, lpM

[Uros42]

Verjame pa,da je problem v motivaciji, predvsem vsem tistim, ki se bojujete z rezultanti. Si poskušal kdaj teči, ne da bi se boril s časom, tako čisto na izi tam nekje zadaj v štartni vrsti? Mogoče pa boš tam našel dobre strani teka.

Tek je neškodljiv, dokler gre za rekreativni tek, ko pa postane tek dirka za doseganje časov, rekordov,... potem pa pride do raznih slabosti teka.

Drži. Jaz recimo ne grem na nobeno tekmovanje. Sem izživel to v mladosti. Ga ne potrebujem. In kljub temu dokaj resno treniram. Za lastno veselje in počutje.

Nekateri, verjamem da kar nekaj nas, nismo izživeli v mladosti, temveč se tudi na ˝stara leta˝ za lastno veselje in užitek udeležimo kakšnega teka tekmovalnega značaja.

[ris9]

Tudi meni so bili teli Čufizmi zlo všeč. Slabe strani pa itak da poznam ampak ko prespim kakšno izmed njih bi že spet teku

[oranžni]

Čufizmi so zakon!

Po današnjem vzponu in spustu po pohorski strmini v debelem dežju so me prav prisrčno nasmejali.

Z veseljem in dobro voljo - s tekom naprej!

[spela*]

Vedno se govori o dobrih straneh teka, pa vendar obstajajo tudi slabe. Po cca 8-ih letih ukvarjanja s tekom, sem zbral nekaj alinej zakaj je tek lahko tudi slab (osebni izbor):

Tae, lepo si to analiziral, ampak si naredil eno (osnovno) napako. To niso slabe strani teka kot takega, pač pa so to slabe strani določenega odnosa do teka.

[storZ]

Zame je edina slaba lastnost teka ta, da sem pred uradnimi teki stalno obremenjen s tem, kdaj bom šel tečt, da oddelam dnevni trening. Razne poškodbe jemljem kot sestavni del športa. V vsem drugem vidim samo +.

[vencelj]

Z večino v uvodnem postu zapisanega se strinjam. Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe plati in (v glavnem) je res, da pri teku običajno idealiziramo le dobre plati, o slabih pa piše le kakšen zagrizen anti-tekač, ki hoče prikazati, kako "neumni" so tisti, ki tečejo, v resnici pa hoče le opravičiti svojo nedejavnost...No, tudi idealiziranje teka, ne da na tehtnico vržemo slabe plati, me včasih moti.
Vedno obstaja toda:
*kronična utrujenost: tudi jaz sem stalno utrujen, toda občutek po dobrem teku (dobri turi, zlasti, če je malce daljša) je odličen, dobro vpliva na samozavest, nekaj sem naredil zase in vsaj nekaj časa mi daje polet; če 14 dni ne tečem, nisem nič manj kronično utrujen.
*stalno neke bolečine: imamo različen bolečinski prag, nekateri hitro tečejo k zdravniku, nekaterim so razne bolečine postale stalnica, ki so jo že vzeli kot del življenja. Tudi jaz jih imam, toda: predvsem s križem je največji križ zjutraj, ko se poberem iz postelje. Kasneje se ogrejem in je bolje. Še najbolje je takrat, ko tečem.
(ne vem pa, če je dobro to sprenevedanje- "kot da ni nič").
*slabo počutje po naporih: ja, morda res, toda: slabo počutje po naporu ni nič v primerjavi s slabim počutjem po prekrokani noči ali po prenajedanju...
*slabokrvnost (nizek hb...)me spremlja že leta, toda: lahko jo ima tudi netekač s slabimi prehranjevalnimi navadami.
*poškodbe ja, toda: marsikatero lahko preprečimo s postopno vadbo, torej brez pretiravanja oz. hitrega povečevanja intenzivnosti, količine (za marsikatero, če malce pomislimo, lahko najdemo vzrok v svojem ravnanju).

Ali, kot pravi špela, odnos do teka...

[silvij]

Jaz se na teku (na treningih - že od takrat, ko so to bili le jutranji jogingi) in tekmah (zadnjih 8 let) dobro počutim. In slabo, ko tega ne morem početi!
Življenje je že po samo posebi smrtno nevarno - in če mi je že usojeno, da me med vsemi mogočimi nevarnimi in škodljivimi stvarmi in početji "pobere" med tekom ali zaradi teka - se kar strinjam! V to sem prepričal tudi svojega zdravnika, ki mi 63- letniku občasno mora za udeležbo na kakšnem maratonu (italijanski so kar praviloma taki, TRST vsekakor!) podpisati, da sem zdravstveno sposoben za udeležbo na maratonu.
Sicer pa - vse kar ima predpono PRE- ni VEČ (beri bolje) pač pa PREVEČ - in škodljivo! Občasne poškodbe so pač posledica in izkušnja, iz katere se vedno lahko kaj naučimo! Zato - po pameti in počutju!

[Jola]

Vseh sedem alinei katere je našteval tae /pa še kaj zraven/, me je mučilo PREDNO sem se začela ukvarjati s tekom: delovno mesto za pisalno mizo, prometna nesreča, doma pa kopica opravil ob napačni drži telesa, potem pa utrujenost in kavč oz.postelja....Potem se je zgodil tek in razne vaje....in verjemite, te bolečine po teku so nekaj prijetnega ! Je pa čista resnica, da je še najboljša in najbolj zdrava hrana škodljiva, če jo je preveč !

[John Wayne]

Bravo Zdravko, odlično si to napisal. Se povsem strinjam s tabo.

Pa tudi z ostalimi, ki pravite, da se težave začnejo takrat, ko začnemo pretiravat preko svojih trenutnih zmožnosti.

In če ne pretiravamo, slabosti teka odpadejo, ostane pa veliko, veliko prednosti. Jaz bom vsekakor tekel še naprej. Upam, da ti tudi Tae.

[Skorpijon]

Mah, celo življenje je eno samo balansiranje po tanki črti med dobrim in slabim. Čeprav se zadnji stavek sliši nekoliko pravljično utopičem je res, da ima vsaka, ama čisto vsaka stvar dobre in slabe stvari.

Če pogledam sebe, bi rekel, da sem v otroštvu bil izredno hiper aktiven otrok. To, da me je učiteljica dnevno sredi ure poslala preteči 3x okoli šole, da so drugi učenci imeli mir, ni bilo nič nenavadnega. To, da sem v tretjem razredu prelaufal po par kilometrov iz dobre volje, potem pa divjanje in lovljenje čez preostanek dneva ni nič nenavadnega. To da imam, od kar se spomnem migreno, je pa verjetno rezultat vsega tega in tudi nič nenavadnega.

Dejstvo je, da zmerna uporaba substanc, vadbe in nasplošno česarkoli deluje dobro, blagodejno na zdravje, da pa premalo ali preveč določene zadeve sproži negativni odziv telesa. Sam vem kdo je kriv, ko sem kot rekreativni tekač pretekel 4x v tednu po 15 km, ker je pač bilo vreme takšno in sem potem "fasal" vnetje pokostnice. Vem pa tudi, da če dobim migrenski napad ko grem nekajkrat po stopnicah, da bo treba začet delati na kondiciji, kar pomeni ekstra tek, da se nivo napora dvigne.

Tehničnih specifikacij kaj telo zmore in kako dela sam nisem dobil ob rojstvu in predvidevam, da ostali tudi ne. Zato pa je življenje tako zanimivo ker stalno iščemo tisto ugodje, ki je na zlati sredini med premalo in preveč.