hoja napisal/-a:g
Drugič pojdi malo počasneje, da vidiš še kaj okrog sebe 
.
Mislim, da tukaj ne gre toliko za poznavanje ampak neka naključja.
Ker tudi sam osebno nimam nekih specijalnih poti, ki bi zahtevale poznavanje ampak kot vsi se držim markacij. Edino problem imam, da včasih se najdejo taka naključja, da rajši vprašam. če je kdo še videl. Ker bi človek rekel, da je tako čudno da je imel privid ali se mu je sanjalo.
In če potem če ne preveriš,. ko greš drugič.
Recimo za ta nagrobnik v gozdu, kjer je jasno izpisan ime in priimek ( mislim, da je celo leto rojstva in da bi lahko bil mojih let )...sem slučajno naletel.Morda sem bil s prijateljem psom tam okoli.
Če poskusim rekonstruirati pot v opisu ( gledajoč karto in spomin - že dolgo nisem hodil do Klopnega vrha ). Najprej greš zgoraj na cesti nad Šumikom, kjer je razpotje markacij za Pesek in Klopni vrh. Mislim ,da se gre mimo enega partizanskega spomenika potem pa se pride na staro glažutarsko naselje oz. Fišer Žago ( tiste lesene bajte ). Tukaj markacija gre po makadamskem kolovozu. Ko prideš ven iz tistega zaselka drvarskih hiš gre koloviz rahlo v breg in zavija na levo...Iz tega kolovoza se potem zavije levo v gozd, če spremljaš markacijo...ta del je tisti zanimiv del, kjer je veliko vode, blata, jarkov - skoraj rahlo adrenalinski - najprej je gozd raven potem pa se začne zadeva z blatom, veliko mlakami , jarki. Evo ta kolovoz iz katerega se zavije dol ...recimo cca. 300 m , 500m nazaj morda manj na desni strani v gozdu ( pa še mi zdaj ni jasno kako je mene zaneslo da sem tam štofiril-treba je iti dol s ceste v gozd - in ta nagrobni kamen moraš videti samo če si pozoren. In jasno, da človek ne gleda pri vsem tem gozdu ravno ta kotiček...Ampak nekak je slučjano takrat naneslo. Meni pač takratni bilo jasno kako je lahko tako nagrobno obeležje in sem se spraševal za ozadje te zgodbe, zakaj in kako je ta človek tukaj dobil nagrobni kamen - se je zgodila delovna nesreča pri sečnji tod okoli? Je bil zaljubljen v Pohorje in si je želel tukaj obeležja ( in je drugače preminul - namreč če me spomin ne vara je bila letnica rojstva približna moji ). Očitno bo treba iti pogledati in prižgati svečo.
Take drobna vprašanja se postavijo marsikje in so tako čudna, da se res vprašaš ali si prav videl. In najbolj smešno je, da si ničkolikokrat šel mimo pa nisi vedel, da to tam stoji tako že dolgo.
Recimo tisti kamen pod Žigartovim vrhom ampak na drugi strani torej is smeri Areha na drugo stran v smeri R markacije v obliki hmmm je kot piramide: In gor so napisi v Nemščini in kažejo smeri nekaj Poohorskih krajev ( kot so Bistrica ,...) ampak imena so v Nemščini.
Potem ena taka še bolj bizarna točka je Pršetov travnik. Tam tolikokrat hodimo mimo - tečemo ali ko delamo Pohorsko transverzalo. Tam na travniku je eden nagrobni beli kamen. Na njem je neslovenski priimek kaj šele, da bi bil Pohorski priimek ( zdaj ne me grdo gledat če se ne motim da je morda celo v cirilici )? V glavnem sem se čudil kako tega ni bilo za opaziti , kamen zgleda zelo star ( torej ne gre za kakšno turistični hec ali da bi nekdo iz heca postavil ) in tudi napisi so rahlo že izbrisani...
Pač zanimive so zgodbe oz. ozadje - ali se dogaja toliko nesreč pri sečnji ali je kaj drugega.
Enkrat se je tako čudno situacijo dalo opaziti na K24. Tam nekje pred Javorjami na poti proti Uršlji - tam poteka markacija pot po kolovozih in je zelo čudno da bi tam šel dol s ceste v gozd.
Ampak v gozdu je gorela sveča v globeli. Predpsotavljam, da se je zgodila nesreča ...in je nekdo na tisto mesto ob obletnici postavil svečo, ki je še gorela. Ampak pač smešne so te situacije. Dvomim, da bi jih planirano videl.
Včasih za imeni nekih krajev tičijo zgodbe o katerih še niti vsi domačini ne vedo.
Recimo v Mariboru med Piramido in Rošpohem je področje imenovano WolfZettel. Vsi, ki tam živijo in sem slučjano imel priložnost, da sem spregovoril besedo pač, ko hodiš - iščeš zelišča ali se sprehajaš al itečeš...naslavljajo tisto področje ( greben s katerega se spustiš proti Kungoti ) kot Wolfzettel,. In noben ti ne zna povedati zakaj je to tak. In potem po nekaj letih slučajno ena znaimiva ženica, ki je živela v teh predelih še kot deklica ...pove o tisti hiši, ki je sedaj zasebna hiša, da je tam pred drugo svetovno vojno bila gostilna. In ta gostilna je še med 1.svetovno vojno in prej imela to ime Wolfzettel. Predpostavljam, da bi se ji danes reklo pri Volčjem brlogu...
Hočem reči pač zgolj neka hecna naključja, ki so včasih zelo bizarna...in ne veš ali so res ali ne...Saj če bi človek vse pisal , fotografiral - samo potem ne smeš biti kot jaz
zgubiš fotoaparat
,mobilni telefon pa rajši potem več ne nosiš s seboj in samo držiš v glavi.
