Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 tomaz.zupancic
#30192
Alora Matevž imas zelo prav.Ma kaj imajo zenske za iskati v kujavniku.
Dijo mijo one imajo plac za kuhalnikom a ne v kujavniku.Porkadus :wink: :lol: .
Nas kujavnik je AnaLiza, njihova pa je hmhmhmhm čakte da mal pomislim.Mislim zeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeelooooooooo poooooooooooooooooocaaaaaaaaaas aha.
Ma hudica sem ze posabil.
No v glavnem, da sem slisal Nto.To je tako kot če bi gledal "Vrnitev odpisanih".
Sam sedaj moram to še v živo doživet.Potem pa je film popoln. :lol: :lol: 8)
ČAO!
Uporabniški avatar
 Fotr
#30202
Nataša napisal/-a:Se spomnite sobote?

Nta, hvala ti, da si nam posredovala izjemen opis enega tvojih doživetij na teku. Že večkrat je bilo rečeno, da tekači med tekom doživljajo izredne stvari, vsemogoče misli jim prihajajo na dan, vsakršni občutki jih spremljajo. A mislim, da je to dano le redkim ljudem in mislim, da so to izjemni ljudje, pri takih ljudeh so občutki in čustva močnejša, večje je veselje, bolj občutena je žalost, bolj doživeta je strast in volja do življenja, bolj obremenjujoč je občutek krivde, hujše je kesanje in trpljenje ob stokratnem premlevanju izrečenega, napisanega ali doživetega. A tudi odpuščanje je del tega in tudi odpuščanje je odlika izjemnih ljudi. Pravzaprav se mi zdi, da je odpuščanje eno glavnih dejanj, ki pokaže, kako je kdo dober v svojem srcu in kako je kdo velik v svojih mislih.
Vsem, ki imamo radi forum, gibanje in tek, se je pojavil in ostal v nas, nov, svojevrsten pečat, ki ga imamo in ga nosimo s seboj. Pečat imamo, prilepljen je v naše življenje in ne da se ga izbrisati niti s tem, da ne bi nič napisali ali se izogibali stikom. Prehuda je skušnjava, da bi samo brali, kar so napisali drugi, svoja enkratna doživetja pa bi zadrževali v sebi.
Zato sem ti hvaležen, Nta, da si zbrala voljo in opisala tvoje prekrasno doživetje.
Nta, odpusti nam, ker smo te žalili, podcenjevali, zmerjali, ignorirali in se norčevali iz tebe, čeprav nehote ali nevede, kajti brez takih izjemnih oseb in tekačic bo revnejši ne samo forum, ampak bomo tudi člani ostali brez opisov takih doživetij na teku kot je bil tvoj, ne bomo se mogli bogatiti ob tvojih mislih, ne bomo mogli postajati boljši ob tvojih občutkih. Veliko si nam dala in upam, da se bomo še učili od tebe in plemenitili svoja čustva.
Uporabniški avatar
 Staša
#30208
Hej, Nta, bravo. Prodorna kot vedno!!!

Sicer pa moja ženska intuicija pravi, da Nta ni užaljena ali karkoli. Še vedno bo pisala, sem prepričana, ampak mora mal napolniti baterije. Evo, par dni tišine in pol tole. Meni je, pop pravici povedano, bolj všeč, kot vsak dan po malem!!! Čeprav pogrešam tisto sprotno branje. Ampak tole je kvaliteta:)

Bravo!!!
Uporabniški avatar
 bosin
#30218
Točno tako, tole je kvaliteta.
Naj raje peskovnik ostane prazen na ta račun.
 dpop
#30219
Nataša napisal/-a:ampak to je vse, kar bom napisala.


:cast: :cast: :cast: :cast: :cast: :cast:

1457 Darko

P.S. :-- (Kar je res, je res... ti nisi za v peskovnik...
si preveč "odrasla" :cry: :cry: )
Uporabniški avatar
 tomaz.zupancic
#30225
Včasih so dejali še pomnite tovariši, ko so se spominjali na stareo soborce.
Danes bi pa lahko dejali, se še spomnite kako je Nta dejala, pardon napisala:
"ampak to je vse, kar bom napisala"


Ja majhne besede velikih govorcev, bi se lahko temu reklo :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: 8) .
Nta ti maš zagotovljen najboljše obeležje za tvoje besedne zasluge.
Sam a ste porajtal, kako je prefinjeno napisala: ampak to je vse, kar bom napisala", se pravi da ji njena ustvarjalna žilica le ne bo dala tako spokojnega miru.
Ne ne Nta ti se kar lepo odpočij pol pa začni opet agejn bombardirati z vseh strani.Ker je pa resnično to, da tiha voda bregove dere :wink:
Med nama rečeno, sam ne okol govort, sem pogledal v tri dni star zoc tist ta nartabol lepu pokaže, da se ti koncertrišeš.
Okej Nta ti samo spočij svojo domišljijco in se naužij zraka, ki piha izpod Grintavca.Imaš tam raj na zemlji, vem, vem.
ČAO!
 Nataša
#30628
No, pa še en epilog mojemu zadnjemu doživetju s teka in problemom s ključi:

- en dan po tistem je moj fotr prišel domov brez AVTA :shock:. Ga je pozabil v mestu in prišel peš domov. In ko sem ga vprašala, kje ma avto, je rekel:"ja, a ga ni zuni????". In pol še:"Pismo, zdej bom mogu pa zutri še po avto hodit". :lol:

tko da veste, po kom mam to... :lol:

Seveda pa sem pred kratkim zgubila tud ključ od bajte. In na fitnesu sem na vso srečo pozabila vrnit ključ omarice, ker ko sem ga šla iskat, sem na tleh opazila še moje pozabljene superge.

prejle pa me kličejo moja mati, da so sanjali, da sem zgubila ključ od avta in se odločila, da se sploh ne bom več vozila in da nej avto zdej kar pred bajto stoji...

:lol: :lol: :lol:
Uporabniški avatar
 Barb
#30634
Draga moja koleginice
to je zato,ker premalo pišeš na forum in ne treniraš dovolj svojih malih sivih celic :ignore: :P :wink:
 Nataša
#30637
Le kdo mi to reče!!! :wink: :lol: :lol:
Uporabniški avatar
 Fotr
#30656
V času zimskih razprodaj sem se odpravil na ogled po trgovinah, da vidim, kaj ponujajo bolj poceni takega, kar bi prišlo prav kot dodatek k standardni tekaški opremi ali kar paše v opremo samo. Zaneslo me je v neko trgovino, ki je zastopnik za prodajo Mizuno copat, jaz pa sem imel obute Nike. Že ob vstopu me je prodajalec omalovažujoče pogledal pod noge in se zaničljivo nasmehnil. Ogledoval sem si artikle in ker sem videl same Mizune, sem ga vprašal, če Nike nimajo. Kot bi ga zbodel s klamfo, je dejal, da se ne kupuje zato copat, da se hodi nazaj. Ko sem ga vprašujoče pogledal, je pojasnil, da je nakup Nike copat v primerjavi z Mizuno, korak nazaj. Potem je zapel tako hvalo Mizunkam, da sem bil skoraj pripravljen sezuti Nike in jih vreči skozi vrata v kontejner, ki je stal v bližini. Posebno hvalo je namenil Mizuno Mercury. Ker je bilo vse zelo drago, nisem kupil nič, a v glavi mi je ostal slavospev Mizunkam.

Ko sem v eni naslednjih trgovin, ki sem jih obiskal, naletel na znižano ceno za Mizuno Escape, ki je bila štirikrat nižja kot v uradni trgovini za Mizuno, mi je v glavi zacingljala hvala Mizunkam in nisem se mogel premagati, da jih ne bi kupil. Komaj sem čakal, da jih preizkusim na terenu, da vidim, kako se obnesejo, Enkrat sem Mizuno že imel, a se je kmalu strgala notranja obloga, tako, da me je stalno žulila.

Proti večeru sem si nataknil nove deviške Mizunke in se odpravil na tek. Dobro sem jih zavezal, da ne bi spet skakale gor in dol in bi se podloga strgala. Začel sem teči in zdelo se mi je, da vseeno malo poskakujejo, a to je bila le bojazen in kmalu tega občutka nisem imel več. Cesta je postala ovinkasta in vlaga na njej je začela zmrzovati, z novimi Mizunkami pa sem rezal ovinke kot s toplim nožem maslo. Vedno, kadar režem ovinke in pri moji brzini je to pogosto, se spomnim dolgo nazaj mestnega žagarja, ki je imel motorno žago. Bencinski motor ni gnal samo sekularja, ampak je omogočal tudi vožnjo žage. Izgledala je kot velika miza, na koncu je bil žagarjev sedež, v sredini pa je iz nje štrlel skoraj meter velik sekular. S to žago je divjal od hiše do hiše kot nor in seveda je rezal ovinke. Legenda o njem pravi, da se je na ovinkih tako nagibal, da je mimogrede požagal nekaj električnih drogov, dreves in da je enkrat nekomu celo odžagal nogo. Ko sem to premišljeval, mi je pri naslednjem žaganju ovinka spodrsnilo in povaljal sem se po cesti kot debel hlod. Takoj sem okrivil nove Mizunke, ker mi v Nike ni nikoli tako spodrsnilo. Po ogledu kraja dogodka sem ugotovil, da niso bile krive Mizunke, ampak gladka cesta, na kateri je zaradi hladu v mraku zmrzovala vlaga, ki se je nabrala čez dan.

Poškodbe nisem staknil, zato sem tekel naprej. Začeli so se vzponi in klanci in zabolele so me mišice v mečih in stegnih. Takoj sem okrivil Mizunke za to, potem pa sem se spomnil, da so me ob rinjenju v hrib, kadar je bilo naprezanje veliko, vedno bolele mišice, tako, da to pot niso bile krive Mizunke. Na vsak način bi rad našel na Mizunkah kaj negativnega, da bi potem šel nazaj v trgovino, ki prodaja samo Mizuno in prodajalcu z užitkom oporekal Mizunke, saj bi mu dokazal pomanjkljivost. Nič takega se ni zgodilo, razen, da me je na ozki cesti skoraj zbil avto, da sem se z glavo butnil v nizko vejo, ki je rasla preko poti, da sem v temi zašel v gozdu in sem nekaj časa taval, da sem našel pravo pot, da me ovohaval trop psov, ki so se sprehajali neprivezani, da me je policaj opozoril, da se hodi ali teče po levi strani ceste in podobne malenkosti. Tko, da so Mizuno kar v redu, ampak z njimi sem tekel šele enkrat. Se bo že pokazalo kaj, da bom pridrvel k prodajalcu Mizune trgovine in mu rekel, da sploh ni res, kar govori in da se je meni zgodili to in to. Seveda bom vse to opisal tudi za forum, ko bom ugotovil kaj negativnega. Ampak ne zaradi copat, marveč zaradi prodajalca. Boste brali!
 Lučko
#30666
...uaauu mizunke hudoooo :cast: Bravo Fotr, odlična izbira :clap:
A ti tole nam kaj skrivaš ali prekrivaš :roll:...tisto o rezanju ovinkov, o hudem naprezanju, hitre mizunke itn. :shock: V kakšni "izdaji" naj te pričakujemo v Sežani :?: :lol:
Uporabniški avatar
 Fotr
#30694
Lučko napisal/-a:...A ti tole nam kaj skrivaš ali prekrivaš ... V kakšni "izdaji" naj te pričakujemo v Sežani :?: :lol:


Lučko nič ne skrivam, pripravljam se na polmaraton Radence, če bo vse po sreči, Sežana bo le trening za Radence.
Uporabniški avatar
 Vlajko
#31602
FARTLEK a la Vlajko :roll: :?:
No, končno se mi je uresničila velika želja, da sem lahko tekel v snegu. :D :D :D :o
In to "nekakšen fartlek, da ne rečem *kvazi* intervali", bolje rečeno, malo sem menjal hitrost med tekom. Tako nekako, pol kroga malo hitreje, pol kroga pa počasneje od mojega običajnega tempa.
Naredil sem 5 krogov okoli Drulovke (naš "ring" je dolg okoli 1.350.-m - asfaltna cesta), ob koncu je bil "moj fartlek" že ubogi; in jaz z njim. Sprva je snežilo čisto "na rahlo", ob koncu pa se je (glede na letošnje razmere) kar vsulo; bilo je že vse belo.... :D
 Ninocka
#31613
Vlajko,

tudi jaz sem danes prvič tekla v snegu :P :P :P
Bil je tudi prvi tek po prvi tekaški poškodbi.

No, ne prvič pa sem se morala pošteno držati na vajetih: noge so kar same od sebe tekle, občutek fenomenalen..V glavi se je na srečo pojavila tudi pamet, ki je zaskrbljeno prišepnila, da tetivama morda predolg tek zelo ne bo všeč. Tako, da sem bila že na suhem in toplem, ko se je začel pravi snežni metež. :twisted:
Uporabniški avatar
 Bajsi
#31615
Helou!
Z mojim dobrim prijateljem (rit&srajca press) Ciletom imava poleg neštetosti še eno skupno stvar; četrtek je moški dan, familyfree day,....
Zvečer se dobiva na sestanku na ferajnu, po sestanku kufe v bližnji beznici, po kufetu lauf. In včeraj se je to zgodilo. Ko je najbolj snežilo. Ob nekaj čez enajst. Zvečer.
Proga ZOO - Tivoli - ZOO je bila fukiš romantična. Moja dekliškodeviška postava, obsijana s snežno svetlobo mu je narekovala pohotne misli. Zdramil ga je šele pogled na moj grdi fris.
pies: Ugotovila sva, da nisva edina prismojenca!
Nazadnje spremenil Bajsi, dne 04 Feb 2005, 13:09, skupaj popravljeno 1 krat.
  • 1
  • 34
  • 35
  • 36
  • 37
  • 38
  • 74

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA