Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

 matej2
#310238
Živjo

To soboto je potekala druga izvedba še ene od prireditev, ki jo je vredno uvrstiti v koledar obiskovalca ultra gorskih oz trail tekov.

Če ne maraš nakladanja preskoči na konec.

Po treh urah in pol vožnje večino po avtocesti parkiram pri zadnjih vratih športne dvorane, kjer je tekačem na voljo tuš, WC, lokal s pijačo in makaroni, pa tudi spalko so nekateri raztegnili na tribunah. Ura je osem zvečer, termometer kaže 35 stopinj. Zakaj se nisem raje prijavil za tekmovanje v ležanju v bazenu. Nekaj kandidatov v kompresijskih oblačilih in s pisanimi kinezio trakovi po nogah že pardira pred odprtimi prtlajžniki. Nekateri ležijo v senci pod drevesi z ležalnik ali brez. Tudi za kamperje je dovolj prostora. Po dvigu štartnega paketa, se tudi jaz zavlečem v senco s flašo mrzle vode. Vse poteka vročini primerno počasi ampak vseeno tip-top. Še vožnja z busom, veselica, luna park, dremanje v parku pod palmo in odštevanje sekund do štarta. Ob enih ponoči se zasliši 3,2,1 GO. Še vedno je vroče. Če vsi tečejo, bom pa še jaz, bus je itak že odpeljal. Adrenalin te potegne, proga se postavi pokonci, vročina popušča, reka čelk se vije skozi gozd. Eden redkih tekov, kjer sem si želel, da bi noč čim dlje trajala. Jutro je minilo na mulatieri iz prve svetovne vojne z 52 tunelčki, ki so bili s svojim hladom prav prijetna osvežitev ob neusmiljenem soncu. Čez dan se je vročina le še stopnjevala in vzponi z več sto višinskimi metri so se vrstili eden za drugim. Na pol poti me skoraj povozi stampedo svežih tekačev na krajši razdalji. Že na prvem vzponu se jih polovica precej umiri. :lol:
Ko se pregrizeš čez vse večje klance, ti reče lovec, ki deli kokakolo: Najhujše je za tabo, samo 14km prek travnikov do naslednje okrepčevalnice in potem spust v dolino. :lol: :lol:
Sem sumil, da ne bo šlo tako zlahka. Slaba stran spustov je poleg tega, da niso prijazni utrujenim nogam, tudi vedno hujša vročina v nižje ležečih krajih. Zadnjih deset km so bile boleče noge sicer še sposobne teka, a mi je mašina pri 35 stopinjah večkrat dobesedno zakuhala. S hitro hojo in hlajenjem ob vrtnih ceveh prijaznih domačinov sem vseeno prispel v cilj, kjer je prijazno gospo za šankom tako skrbelo za moje zdravje, da mi je odrekla pivo.
Na tem teku sem se zopet naučil stvari, ki jih že vem, a jih premalo upoštevam. Prej predvidi razmere in se nanje pripravi. Jej in pij tisto, česar si navajen. (kar pomeni, da si moraš to tudi pripraviti in prinesti s sabo). Ključne stvari, kot so bili na tem teku elektroliti, imej s sabo. (sol so delili šele na okrepčevalnicah od 40km dalje). Vsaka tekma, sploh daljša, zahteva poleg fizičnega tudi psihični napor neglede na to, kaj si že pretekel.

TEHIKALIJE:
Tek poteka po predgorju dolomitov v bližini Vincenze. Na voljo sta dve dolžini: ultra 80km in 5500m n.v., ter "krajši" skymaraton 40km in 2500m n.v. Proga poteka večinoma po gorskih in gozdnih potkah, ter mulatierah. Nakaj je makadama in za vzorec asfalta. Je brez večjih tehničnih težav. Kdor ima dovolj v nogah in pljučih, lahko teče celo pot. :D Letos je daljša razdalja štela tudi kot evropsko prvenstvo v ultra skyrunningu, zato je bila kar močna udeležba vrhunskih evropskih tekačev.
Slovenci smo imeli šest predstavnikov, tri na daljši in tri na krajši razdalji. Na daljši razdalji sva se dva uvrstila nekam na sredino lestvice. Bolje je šlo trem na krasjši razdalji, ki so bili tik pod vrhom.
Na ultri je ob odsotnosti Avija zmagal Kilian Jornet s časom nekaj pod devet ur, ko nas je bila večina navadnih smrtnikov še visoko v gorah.

http://www.transdhavet.it/

http://www.wedosport.net/live/classifica.asp

LP.M
Uporabniški avatar
 jernej555
#310297
Naj še sam napišem poročilo na to temo. Tekmo mi je predlagala Maja Peperko, vendar se je sama zaradi poškodbe žal ni mogla udeležiti. Tako smo se z Andrejem in Majo(Andrejevo boljšo polovico :D ) sami odpravili v petek popoldne proti Valdagnu v Italiji. Že v kraju so nas pričakale pasje temperature(ob 6 zvečer 38 stopinj :oops: ), organizator pa nas opozarjal da je vetrovka del obvezne opreme :-- . Pred štartom smo še nekaj ur poležavali na travi(kmalu so nam sledili še številni drugi). Ob 10:30 je sledil nagovor organizatorja(v Italijanščini in nerazumljivi angleščini seveda). Ob 11:45 so nas napotili na avtobuse in proti startu tekme. Na samem startu pa so imeli Italijani vaško veselico :lol: . Hitro smo se spokali v štartni boks, sledilo je slikanje favoritov(Kilian je nekam zaspano izgledal), odštevanje in gasa. Po 1 km sem bil popolnoma premočen. Očitno je Italijane skrbelo, da bi nas zeblo in so še podkurili 8) . Začetek poti nas je vodil po mestu, kmalu pa smo že grizli v prvi vzpon. Nad 1000 metri je k sreči bilo malce hladneje in je korak stekel. Prvi vzpon so očitno imeli Italijani nekakšno privatno tekmo ker se je vsem tako zelo mudilo. Že drugi vzpon pa so vsi nekam zmatrano izgledali :lol: . Prvi spust je bil malce zahtevnejši zaradi mokre trave in strmega grebena. Tam so nam dajali navodila redarji(seveda v Italijanščini :lol: ). No sama trasa je bila resnično prelepa, sploh jutranji tek po vojaških rovih. Tukaj se je telo malce shladilo, kot bi vedelo kaj ga čaka :D . Sledil je spust do koče, kjer so z tekom pričeli tekači na 40 km preizkušnji. Do sem sem resnično užival, vendar je žal od tukaj naprej šlo vse nekako narobe. Prvi vzpon po okrepčevalnici je že bil zelo, zelo vroč. Sonce je močno pripekalo, temperature so se dvigovale. Na srečo sem kmalu prispel do okrepčevalnice se založil z vodo in nadaljeval pot nevedoč kaj me čaka. Sledil je namreč vzpon na najvišji vrh, za katerega mi je Angleško govoreči prijatelj zaupal, da zna biti dolg in vroč :drink . In res je bil. Vzpeti se je bilo potrebno približno 800 metrov bo strmem melišču obsijanem s soncu.
Slika
Tukaj se je moj želodec odločil, da ne mara več ne hrane in ne pijače :( . Na silu sem nekaj probal piti in jesti čokoladice, ampak nekako nič več mu ni pasalo. Nekako sem se privlekel do najvišjega vrha(2238 metrov) in se počasi spustil do naslednje kotrolne točke.
Slika
Korak ni in ni hotel steči, bil sem brez energije, ko sem hotel začeti teči mi je šlo na bruhanje. Na kontroli sem že razmišljal o odstopu, ampak ker sem nekaj energije še imel in sem vase spravil vsaj malce sadja sem se odločil nadaljevati. O naslednjih 15 kilometrih imam bolj slabe spomine. Neskončni ovinki, vedno bolj vroče sonce, boleč želodec, telo brez energije, občasna vrtoglavica. Karkoli sem dal v želodec je tam nekako obležalo, vendar mi ni podarilo niti pikice energije. No nekako sem se le privlekel do 70 km, kjer je bila zadnja okrepčevalnica pred ciljem. Tukaj sem sprejel po mojem mnenju najboljšo možno odločitev in odstopil. Nisem želel končati kot nekaj tekačev, katere so na tej točki že kazali znake hude dehidriranosti. Tako sem po 12 urah in 70 km organizatorju sporočil svojo odločitev in se domenil za prevoz v dolino(avanturistična vožnja z pando po ozki gorski cesti, spust z sedežnico in vožnja z novim bmw-jem 8). Ostaja edino rahlo grenek priokus, do cilja me je čakal le še spust. Vendar bi vsaj po moji oceni, ta spust me spravil na infuzijo. Tako da Trans's Havet se vidimo naslednje leto 8)
Uporabniški avatar
 andrejl
#310347
Ne bom preveč pisal, so ostali že vse napisali. Vroče, vroče, vroče...

Še posebno zadnjih 10km, ko je bil samo spust. Imel sem občutek, kot bi se spuščal v kotel. Koliko sem spil ta dan, nisem še v življenju. Po koncu sigurno ene 5L, pa sem šel na WC prvič zvečer ob ene 21h.

Sam sem šel cici varianto (na koncu je naneslo 37km in 1700 višincev - namesto 2500, žal). Drugo leto najbrž na 80, tiste tunele bi rad doživel.

Kar se tiče tekme, nisem imel posebnih težav, užival sem v razgledih celo pot. Edino pazil sem, da sem dosti pil. Malo sem še poslikal vmes in je hitro minilo. Tisti konci (Picollo Dolomiti) so res lepi. Ravno tako visoko je, da je še nekaj zelenja, ne pa samo kamni.

In prvič sem spal na stadionu. Z Majo si sploh nisva uredila prenočišča za tistih par ur spanja in sva dala blazine kar na tartan in spala do jutra.

Par slikic: https://www.dropbox.com/sh/vdyeu8c86k8oe0d/t86LU1_u4H
 Stelvio79
#310348
Bravo vsem!
:laola

Drugi smo se šli mučit na Grintovec, kar je tudi bil precejšen zalogaj v danih razmerah, vendar si ne predstavljam celega 50-miler-ja prelaufati v takšni vročini...
 Zupi77
#310555
Živ,
najprej čestitke vsem.
Odtekel sem ta krajšo varianto in mi je ura namerila 1800m pozitivnih višincev, namesto obljubljenih 2500m.
Zato me zanima, koliko vam je namerila tistim, ki ste odtekli celotno traso? Je bilo 5500, ali je kaj manj?
Hvala.
lp

Primož

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA