Še moje mnenje!
1. Kot šofer dobro tono težkega avtomobila sem previden pri vožnji, še posebej do kolesarjev in pešcev. Če je možno, se jim ognem na nekaj metrov, če ne pa počakam nekaj metrov odzadaj do varnega prehitevanja. Še pred prehodom za pešce ustavim vedno.
Pa nisem bil vselej takšen šofer.
2. Kot tekač nisem nikoli uporabljal slušalk, pa ne samo zaradi varnosti, ampak, ker rad poslušam naravo in mi med tekom ni dolgčas.
3. Kot kolesar rad hitro vozim, še posebej po ovinkastih cestah navzdol, vendar imam vselej malo rezerve - in vedno vozim po desni strani. Ko kolesariva skupaj s sinom Leonom, zelo redko vozima vštric, ker večinoma vozima v zavetrju, razen tam, kjer bi to bilo nevarno. Me pa je strah na kolesu. In to neprevidnih šoferjev. Še posebej tistih, ki speljujejo na cesto iz stranskih cest ali parkirišč. Po mojem včasih ti ne znajo oceniti moje hitrosti. Zaradi tega sva z Leonom že imela karambol.
V Sloveniji predvsem manjka vozniške kulture. Vozniki se ne zavedajo, da s svojo divjo in nestrpno vožnjo tudi vzgajajo naslednjo generacijo takšnih voznikov (otroci - sopotniki).
Tudi slušalke med tekom mi niso povšeči. Predvsem zaradi varnosti.
Zaradi pomanjkanja vozniške kulture pa imamo tudi kolesarje, ki niso za na cesto. In mečejo slabo luč na nas, previdne kolesarje.
