Tekma je za nami in mislim, da jo bo prav vsak udeleženec ohranil v lepem spominu. Spodnja in zgornja miza se je šibila od raznih dobrot, vsi organizatorji neverjetno prijazni, v koči maxi porcija jote s šinkom - natakarica samo ena, vendar prava profesionalka, ki je množico gostov opidenala v nulo.
Tekma je minila, kot bi mignil, meni je kakšnih 10 min. zmanjkalo za sedmi napad - pa drugo leto, če bodo vremensko-snežni pogoji malce boljši. Čeprav je coprniška gora le malo višja od 1100m, so bili na vrhu pogoji popolnoma zimski z mrazom in meglo. Žal moj emšo zopet ni imel konkurence, saj so se po gori podili sami mladci in mladenke, tastarim očitno tekma brez startnine (in nagrad) ne nudi pravega motiva.
Nestrpno čakam rezultate
... zato tudi ... ŽAL
.
