Odstop, lahko pa tudi tako:
Poraz je vmesna točka do zmage.
Včeraj pa ni šlo, oziroma, šlo je le prve tri kilometre.

Kar "iz ljubega miru" me je zabolelo v desnem kolenu (dva tedna nazaj mi je nagajalo levo), zato sem moral zapustiti svojo tekaško družbo ter se previdno vrniti peš na izhodično točko.
Na analizi sem bil opozorjen, da morebiti pretiravam.

Osebno mislim, da se vzrok skriva v torkovem teku
navzdol po koreninah iz vrha Jošta.
Zanimivo, danes za to koleno sploh ne vem.

Torej, zmerni optimizem velja, pa na Kokoško tudi grem, če tudi peš od štarta do cilja.
No, da ne bom samo "cvilil". Včeraj se nas je zbralo kar veliko, torej je bil to zelo lep shod

. Morebiti to niti ni bilo opazno na samem teku, ker smo se tekači "pogrupisali" v manjše podskupinice

. A, vendarle je bil konec teka skupen vsem. Vsi smo končali za dvema skupaj sestavljenima mizama Brunarice. Sledila je zopet ena od t.i. analiz na najvišjem kakovostnem nivoju.

Obljubo Silvi, da ne bom spil niti kapljice cvička, sem z veseljem izpolnil, saj mi je po nekaj mesecih posta že krepko primanjkovalo B-vitamina.

No, pa nisem ravno pretiraval.

Včas' s'm teku hit', zdej pa z'lo počas...