Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 Nadj@
#56325
Fotr napisal/-a:Po daljšem počitku sem komaj dočakal čas, da spet malo tečem. . Bolezen je premagana, telo spočito in pripravljeno na nove izzive. Hvala, da lahko tečem!
Doživetje da dol drkneš!


CIAO

To je bilo pa res prijetno prebrati. Sam da je vse O.K. in da si zopet na tekaških poteh. Se vidimo. ČAO
Uporabniški avatar
 Fotr
#56327
runner napisal/-a:At'k pazi malo s to besedo drkneš
če malo bolj nepazljivo prebereš ...


Runnči ne imej pregrešnih misli, knjižna beseda drkati pomeni nekaj čisto drugega kot ista beseda v pogovornem smislu. V SSKJ je takole:

- dŕkati -am nedov. (r) zastar.
1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu
2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili
na potok drkat

- dŕkelj -klja m (ŕ) zastar.
palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu

- dŕkniti -em dov. (ŕ) zastar.
zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu
/ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil

drkot -ôta m (ó) zastar.
drdranje, ropot: drkot koles


Ampak vse to so zastareli izrazi. Slovenski pravopis je bolj pragmatičen:

dŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; dŕkanje (r)
nizk.
|samozadovoljevati se, onanirati|

Glej tole, kaj pomeni: drkáč -a m z -em člov. (á)|črednikov pomagač|
(črednik je pastir)

Tako da, beseda je res dvoumna, treba jo je brati v zastareli obliki. Ni mi prišla na misel nobena druga, ki se začenja na D.
Uporabniški avatar
 runner
#56348
gledala je, kako fantje drkajo po ledu


aha ! zastarelo ... da da ...
E zamisli da jaz tako povabim kaksno forumovko ...
"Ciao lepoticka ... a greva malo drkati v Tivoli? "
Pa ima da me opali direktno v ... saj ves ... tamo dole :oops:
Uporabniški avatar
 Fotr
#56481
Naslednje doživetje se mi ni zgodilo na teku, ampak pri razgibavanju na koncu teka. A ker je razgibavanje sestavni del teka, velja tudi to kot doživetje na teku.
:shock:
Včeraj zvečer sem začel za lahkotnim tekom, kolikor je tek lahkoten pri mojih kilogramih in bolj počasnim tempom, kolikor je moj tempo lahko sploh hiter. Res mi je šlo dobro od nog, utrujenosti ni bilo več čutiti, bolezen ni pustila kakšne omembe vredne posledice.
:D
Bil je to večerni tek, v času dnevnika na televiziji, takrat so ceste najbolj prazne. Megla se je vlekla okrog vogalov, tako da so se luči izza oken hiš in na kandelabrih cestne razsvetljave komaj videle. Oster in mrzel zrak me je poživljal, pomagal mi je povečati tempo. Po približno 6 km teka, sem imel namen zaključiti tek in napraviti še nekaj vaj za razgibavanje. A ni se vse izteklo po načrtih.
:shock:
Za konec teka sem zavil v samotno ulico, da me ne bi opazovali pri razgibavanju, kajti razgibavanje je za normalne ljudi še bolj odštekano kot sam tek. Ustavil sem se ob dolgi, lepi novi ograji okoli hiše. Kot smo se učili o razgibavanju zadnjega dela nožnih mišic in meč, sem se z obema rokama uprl v ograjo, eno nogo pustil daleč zadaj, drugo pa bolj naprej in potiskal vedno močneje. Čutil sem blagodejen vpliv razbremenjevanja mišice, a zaradi vedno močnejšega potiskanja, je popustil pametnejši. Ograja je v dolžini kakšnih 10 m iz navpičnega položaja prešla v vodoravni položaj, nanjo pa je padlo še moje težko telo. Ustrašil sem se hreščanja in škode, ki je nastala, saj se je podrla res lepa ograja okoli res lepe hiše.
:shock:
Razgibavanja je bilo konec, ucvrl sem jo, kar so me nesle noge, obenem je bil to odličen intervalni trening, ki ga nisem imel v planu. Srčni utrip je narasel preko maksimalnega, sigma je piskala, ves prestrašen sem se oziral, če me kdo ne zasleduje s kakšno sekiro v roki. Nikogar ni bilo in v sprintu sem se vrnil v izhodiščni položaj.
:shock:
Ves večer in vso noč sem imel slabo vest, da sem nekomu naredil veliko škodo. Zato sem se zjutraj odpravil na mesto zločina, da se pogovorim z lastnikom in povrnem morebitno škodo. A ko sem prišel tja, je ograja stala lepo pokonci, belila se je v meglenem jutru in nič ni kazalo, da je bila kdaj podrta. Zgleda, da škoda ni bila velika in da se je dalo razdejanje hitro popraviti. Tiho in hitro sem odšel s prizorišča, da me ne bi še kdo vprašal, zakaj si s takim zanimanje ogledujem ograjo.
:D
Tudi pri razgibavanju je treba biti previden in imeti pravo mero.
:evil:
Uporabniški avatar
 Nadj@
#56501
CIAO

No FOTR to pa je res prav posebno doživetje po teku, drugič uporabi raje kako steno te najverjetneje ne boš prevrnil.
Ma se sam hecamooooooooooooooooooooooooo.
 lenka
#56511
:lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:
:rol: :rol: :rol: :rol: Za crknit!
(Seveda pa upam, da se nisi kako poškodoval.)
Lp
Uporabniški avatar
 Nadj@
#56513
CIAO

Ni se za bat sej je FOTR pravi kamplc seveda mislim dec pa pol , no sej drugače nebi mogel pri vajah podreti ograjo.
Uporabniški avatar
 Vlajko
#56833
Prvi letošnji tek v snegu. :D Tek sem začel med posameznimi snežinkami, zaključil pa na rahlo pobeljenem hišnem pragu. :juhuhu:

Ja, ja ... če bi bil sedaj za tipkovnico Fotr, bi iz tega nastala kar prijetna zgodbica, tako pa ... :oops:
Uporabniški avatar
 Junc
#56844
Bravo Vlajko! Ravno odhajal sem iz fitnesa in gledam kako pada sneg, pa razmišljam ali je kak tekač in kako bi bilo teči sedaj. Zaključil sem, da so pametni doma. Očitno sem se motil (brez zamere :lol: )
Uporabniški avatar
 Nadj@
#56854
CIAO

No tudi midva sva včeraj tekla po Kodeljevem v rahlem naletavanju snega , no bilo je kar lepo pa še premrzlo ni bilo.
Bo se pa to sedaj treba navaditi.
 Tinca
#56918
Pozdravcek vsem;


danes sem opogumila in odšla tečt v snežnem metežu.Super je blo, res noro.Neopisljiv občutek.
Tudi jaz sem mislila, da bo edina, ki bo tekla ko sneži, pa vendar sem srečala še 4 tekače. (ob ostalih dnevih pa nikogar :lol: )

Pa lep pozdrav in čim več tekaških dnevov.
Tina
Uporabniški avatar
 žine
#57741
O današnjem večernem teku, pri rastoči luni in rahlem prhanju snega. Gotovo že več kot mesec tečem samo še v temi. Razen ob vikendih seveda, ko se počutim že kar malo nenavadno. Danes se je večer že davno spustil in lahno je začel naletavati sneg. Tudi če ne bi imel namena, bi se spravil v pajkice in ven med snežinke. In sem se spravil ven, asfalt je rahlo poprhan s suhim snegom, malo pred mano je moral peljati avto, sneg se na zmrzla tla ni mogel prijeti in piš za avtom je sled koles v snegu čudno popačil in zverižil, kot bi za sabo ukrivljal čas in prostor. Sledil sem mu po teh čudnih vijugah, ob Savi, čez most po drobnih potkah pod Šmarno goro. Vse močnejši sneg je počasi zabrisal vse zvoke in tudi ta malo ukrivljen prostor pred mano. Le medli stožci oranžne svetlobe cestnih svetilk so spominjali na to, da je blizu nek urban svet. Pot pod menoj je bila nenavadno ravna, gladka, le malo hrapava in zrnasta od sveže padlega suhega snega. Zaprl sem oči in v istem ritmu prestavljal nogi. Nobene nevarnosti ni bilo, da bi padel, se zapletel ali kamorkoli zaletel, začel sem si brundati mantro. Med žebranjem mantre so mi je misli sem in tja prešinile Fotrove izjemne izkušnje s teka in pomislil sem, da se morda ena taka obeta tudi meni. Nekaj časa sem tako že tekel z zaprtimi očmi, ko je toplo zadišalo, po medu in orehih. Droben sneg mi je sili za ovratnik, po čelu so mi drsele kaplje potu pomešane s stopljenimi snežinkami in ko sem globoko vdihnil mi je nekaj snežink zašlo v usta. Sladko so se stopile na jeziku. Odprl sem oči in ....tekel po robu ogromne potice, tiste prave domače z luknjo na sredi. Rahlo je bila posuta s sladkorjem, ki se je od nekje še kar vsipal. Presenečeno sem se opotekel, tako nesrečno, da sem zdrsnil v luknjo na sredi. Dolgo sem drsel in padal, z zaprtimi očmi, vonjem po medu in orehih v nosnicah in sladkim okusom na jeziku. Trdna tla sem začutil pod nogami nekaj metrov pred domom. Oranžni stožci so še vedno medleli v gostem sneženju. Mimo se je pripeljal velik tovornjak in divje stresal sol. Šel sem domov na toplo in vedel da bo v naslednjih dneh treba speči potico.
Uporabniški avatar
 Fotr
#59170
Veliko časovnih obdobij se imenuje po živalih, posebno v horoskopih. Tudi tekaška obdobja zaznamujejo živali. Včasih sem gonil krave pred sabo, enkrat me je ugriznil pes, večkrat se mi prikažejo gozdne živali, včasih pa jebem ježa. Pri meni je to takrat, kadar tečem v klanec. Še vedno je bolje tole z ježem kot da bi šel rakom žvižgat. Kakorkoli, letošnji tekaški krst se je pričel s konjem. Vendar je treba povedati od začetka.
:D
Prejšnji dan je naneslo kakšen centimeter svežega snega, ki je na novo pobelil pokrajino in jo odel v čipkasto tančico. Zimsko sonce in modro nebo sta mi naredila take skomine, da se ni bilo mogoče upreti. Skok v tekaško opremo in v boj na tekaško polje. Res je bil lep dan, čeprav je sijalo sonce, pa je bilo zelo hladno. Zato sem hitro začel teči, da bi se čim prej ogrel.
:D
Ko tečem nekaj časa takole sam, zagledam pred menoj konja, rjavca, bolj rjavkasto rdeče barve, tudi fuks mu pravijo nekateri. Stal je ob poti in se dolgočasil, vsaj videti je bilo tako. Ko sem pritekel do njega, je tudi sam začel teči in to tako, da je bil z menoj vštric. Tako sva s konjem v lahnem drncu tekla po belem polju, sonce je sijalo, modro nebo je prispevalo k dobri volji. Iz ust se nama je kadilo, vedno bolj živahna sva postajala. Začela sva opletati z glavami, grivi sta nama plapolali v vetru, z nogami sva topotala, da so najkice in podkve dajale od sebe enak glas. Smejala sva se v mrazu, kazala zobe eden drugemu, rezgetala na ves glas in tekla po snegu. Trebuha sta nama opletala, pod trebuhom je konju opletal…no, saj ni važno, pri meni ni!
:shock:
Tekla sva naprej, vedno bolj razigrana, konj je zlahka držal moj tempo, ves čas je pogledoval name, kar sem naredil jaz, je naredil tudi on. Če sem se po bosansko useknil, je tudi on zahrzal, če sem zakašljal je tudi konj prhnil. Če sem se na glas zasmejal je tudi konj zarezgetal. Verjetno je konj začutil da ne morem več teči in se je ustavil, jaz pa tudi, kajti s tekom sem zaključil. Pobožal sem konja, ki se je v pozdrav postavil na zadnji nogi, sam pa sem naredil stojo na rokah, kar je konja tako navdušilo, da je zarezgetal, pa sem še jaz.
:D
Medtem je prišel lastnik po konja, ko naju je videl, kaj s konjem počneva, je naredil gesto pred čelom, ki pomeni, da se nama meša. Zelo mi je bilo žal, da je konja odpeljal, kajti sam sem še opravil razmigavanje in krasno bi bilo, da bi to počela skupaj s konjem, še posebno, ker me zelo zanima, kako izgleda konjski strečing.
:shock:
Uporabniški avatar
 raziskovalec
#59177
Bravo Fotr, :clap:
tebi se res dogaja in prav je tako, ko znaš to tako lepo opisati.
Ker te je res užitek brati, mislim, da bi lahko izdal knjigo 100 mojih naljubših tekov ali tudi to je tek ali zgode in nezgode tekaškega fotra ali kaj podobnega.
Nekoliko me je sicer zaskrbelo, ko si naredil stojo na glavi (ne zate, ker ne dvomim, da ti to ne bi šlo, ampak za konja, da te ne bi do konca oponašal.
Tale konj je bil gotovo reinkarniran tekač, ali pa sta si bila nekoč blizu.
Ali pa so začeli že pametne izdelovati?
Gospodar, no ta je bil pa mogoče reinkarniran konj ...

Še veliko tekaških užitkov ti želim, nam pa veselo branje tvojih dogodivščin.
Uporabniški avatar
 5rca
#59178
:rol: :rol: :rol:

nasmejala sem se do solz .. fotr, spet prihajaš v formo ... vesela :cmok:
  • 1
  • 50
  • 51
  • 52
  • 53
  • 54
  • 74

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA