Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 svizec
#70257
Jožko, čestitam ti za prekrasen dosežek!

Ravnokar prebiram Robičevo knjigo, iz katere srčnost, volja in motivacija kar špricajo in moram ti reči, da sem ob branju tvojega poročila občutil podobno, kot občutim ob branju omenjene knjige.

Globoko spoštujem sleherni dosežek, za dosego katerega sta duša in srce izvajalca pritisnila neizbrisen pečat.

BRAVO!
 Jožko
#70395
Pozdravljeni!
Slabo vreme in dež je krivo, da vam lahko napišem še par utrinkov z moje avanture.
Misel na to se mi je porodila nekega lepega popoldneva, ko so v zahodnem soncu žareli vrhovi okrog Baške grape vse dolince in grape pa so se skrivale v senci. Sedel sem na vrhu Koble in nemo opazoval te lepote in poskušal prešteti vse dolince in grape. Pa mi ni uspelo. In ko sem tako z pogledom potoval po tem krogu maratona in sanjal , se mi je porodila ta nora ideja. Že samo potovanje z pogledom me potlačilo k tlem in hitro sem si rekel :"Ej stari ne ga s....!" In tako je ostalo nekaj časa, pa je to v meni kljuvalo vedno bolj živo in vedno ko sem bil na teh stezicah sem imel to v mislih in vedno bolj sem si dopovedoval, da bi bilo to potrebno poskusiti. In tako sem se lepega dne tudi odločil seveda sam s seboj. In pričel sem se na to pripravljati ne fizično ampak bolj psihično. S tem sem živel podnevi in tudi ko sem se zbudil ponoči sem že bil na delu poti maratona. Graparska trma me je vedno bolj morila in mi dopovedovala, da pa je le vredno poskusiti. Na to sem si določil tudi termin. Mesec dni po tekmi maratona in tako nekje sem to tudi opravil.
Seveda pa je bila to šele moja odločitev, treba je bilo povedati še doma in pridobiti ekipo za izvedbo vsega tega.
Kako so to sprejeli doma in kakšeni so bili prvi odzivi prijateljev pa vam povem naslednjič, če jih ne boste že sami ugotovili.
Toliko zaenkrat, pa lep pozdrav iz prelepe Baške grape. Jožko
Uporabniški avatar
 zvone
#70489
Hvala Jožko!

Hvala za te besede.

Malo je ljudi ki lahko dojamejo tvoj dosežek. Kot sem že rekel, si edini ki ve "celoto" taga izrednega podviga. Vsi mi o tem lahko le domenevamo.

Večini se niti ne sanja o težavnosti tega podviga. Zato tudi komentarji in ostalo niso "ustrezni" ampak v stilu, saj, kaj pa je to...

Le tisti ki so dali skozi kaj "podobnega" približno vejo (vemo) s čem si se moraj vse spopasti da ti je uspelo.

Ampak nagrada je tudi "velika". To te cel življenje "drži" . Spomini ki so "samo tvoji" in nihče jih ne more izbrisati.

Ta nagrada je vredna več kot kakršen koli pokal, denar, ali kaj drugega.

In to ti res iz vsega srca privoščim.

Še naprej bom vesel kakršnega koli komentarja s tvoje izjemne ture.

Drži se in lep pozdrav iz deževnega Maribora! Zvone
 Jožko
#70649
Pozdravljeni!

Doma so me začudeno gledali in poslušali, ko sem jim povedal svoj načrt. Povedal sem sicer bolj na hitro, tako da niso prav vse razumeli in so mislili, da je to spet ena od mojih muh, ki so me obletele na poteh GM. Tudi redki prijatelji, ki sem jim zaupal svoj načrt so samo zmajevali z glavami, in niso prav verjeli mojim besedam. Marsikdo pa si je pri tem mislil svoje o mojih načrtih.
V meni pa je to tako živo živelo, da nisem mislil na druge stvari to mi je bil glavni izziv in to vedno bolj. Bližal se je dan maratona in seveda v dneh pred tekmo je toliko drugega, da na to ni bilo časa misliti, odloćitev pa je padla in pika!
Po lepo in uspešno izpeljani tekmi v zadovoljstvo vseh nas in seveda vseh nastopajočih, pa ni bilo časa za počitek. Počasi sem pripravljal vse kar sem mislil da bom v 24 urah potreboval na tej poti. Pričakovanje in napetost v meni pa se je iz dneva v dan stopnjevala. Ko se spuščaš v take neznane zadeve ne moreš to doživljati kar tako v človeku se nabira neko strahospoštovanje pred vsem tem neznanim. In vse te dvome in pričakovanja sem najlažje prešel na poteh maratona, se pravi v ambijentu v katerega sem se podajal. Na teh poteh so se mi živci res spočili in tu sem zadihal svobodno, tu sem se čutil doma in tu je res dozorela odločitev v moji glavi, da je to vredno poskusiti pa naj stane kar hoče.
Toliko za danes pa lep pozdrav iz deževne pa vseeno lepe Baške grape. Jožko
Uporabniški avatar
 Z*
#71065
Jap, tale podvig je res spoštovanja vreden :shock: , Jožku grejo vse čestitke. :cast: Smo se par dni po njegovem teku leta gibale po strmalih :shock: prelepe Baške grape (nas je Jožko zrajcal!), pa nam je prijazni oskrbnik koče na Poreznu podrobno in z velikim spoštovanjem ponosno opisal Jožkov podvig. Je nekaj omenjal, da je bila želja v 24h, a ni šlo skozi, no, ob globokih in strmih razgledih na "progo" smo se strinjali, da je podvig brez primere - kot tudi Jožko. Pravi kerlc! 8)
Se še kaj vidimo. Ma, cesto spodaj porihtajte, smo se zadnjič vozile v Most na Soči po takem bregovju (ki so mu rekli obvoznica), da so še gamsi v derezah okol hodili... :shock:
 Jožko
#71177
Pozdravljena dekleta!

Hvala za čestitke. Po pravici vam povem da to ni bilo narejeno za pohvale, ampak prav res za dušo, pa vseno hvala. Seveda pa se taka reč razve in TF je prava stran za prave ljudi. Upam, da ste lepo imele in da ste uživale na teh prelepih potkah Baške grape. Upam, da še kdaj pridete in se kje tudi srečamo.
Ja oskrbnik Tone je moj prijatelj in se mu je res zdelo lepo, ko sem zjutraj povedal, da sem že tretjič v 24 urah(takrat jih je še bilo manj kod 24) na Poreznu.
Cesto pa nam popravlja država in mislim da je s tem povedano vse, za kraje kod so naši ni veliko posluha, ampak MI SE NE DAMO!
Lepo se imejte in pridite še kdaj,
in lep pozdrav iz prelepe Baške grape. Jožko
Uporabniški avatar
 pershing
#71219
Čestitke tudi z moje strani, zaenkrat si na kaj takega tudi pomisliti ne upam, mogoče kdaj v naslednjih 10 letih...

Veselo naprej v nove zmage :wink:
Uporabniški avatar
 Dušan
#71261
Hojla!

Ja Jožko, ti čestitam tudi za K-24. Si postal že pravi zbiralec ekstremnih podvigov, le kaj bo tvoja naslednja "neumnost"!?

Veš kaj me zanima?! Primerjava: Triglav, 3x4O in K-24? Je sploh možna? Zdaj, ko je še vse tako sveže, boš najlažje ocenil! Ko boš pri volji pa le napiši par vrstic!

Pozdrav Dušan

p.s. Sem te na nek način "pustil na cedilu"! A vem, da razumeš. Zadnje čase svoja pota najraje izbiram sam!
Uporabniški avatar
 jan_jan
#71311
Bravo Dušan,
Postavil si pravo vprašanje. Tudi mene zanima, kateri podvig ima Jožko za najtežjega? Daj, Jožko napiši! Vsekakor nič od tega ni preprosto izpeljati, pa vendar...
Škoda, da se nam zadnjič nisi pridružil na K24. Pogrešali smo tvojo družbo.
Lp jan_jan
 Jožko
#71332
Pozdravljeni!

Sedaj sta me pa dobila, prav malo v precepu. Od mene bi rada odgovor, ki nevem če ga bom lahko dal tako da bosta zadovoljna. Se bom pa poskušal potruditi(za prijatle se to splača), da bosta zadovoljna.
Sam sem se z prvo tako preizkušnjo srečal že malo pred tem trem. Vedno bolj mi je bil napis na koči Črne Prsti, kjer piše, da je do Krna 14 ur hoje neverjeten. sam pri sebi sem si mislil da bi v takem času lahko prišel še dlje. In res sva nekega dne z Martinom opravila to turo. Startala sva v obratni smeri se pravi z Krna proti Črni Prsti in po markirani poti Slovenske planinske tranzvenzale pot prehodila-pretekla v petih urah(Martin) Sam pa sem potreboval 20 min. več, ker sem se malo poškodoval. Jaz sem na Č.P. odnehal Martin pa je za iztek tekel še do Rutkota na P....! Bilo je kar lepo in tudi težko.
Drugi tak tek je bil skupaj z Dušanom Č.P. Triglav In nazaj na Črno Prst. Ta vam povem pa je že bila konkretna, tudi to me ni sram povedat, da sem se prvo leto malo ustrašil in nisem upal z Dušanom Ta je že trajala mislim da okrog 19 ur. Na koncu sem bil presrečen, ko mi je uspelo opraviti tak pohod in tudi z Dušanom sva se kar ujela na celi poti, tako da ni bilo večjih težav. Bila sva kar uigran duet. Tudi ta je bila težka, vendar narejena z velikim veseljem in srcem, ki pa vse težave nekako potisne na stranski tir.
Sledil je moja do sedaj največja traparija GM4OX3. To je bila velika preizkušnja duha in psihične pripravljenosti, na terenu, ki ga do potankosti poznam in ob podpori ful dobre ekipe. Tempo sem si diktiral sam, možgane pa sem odklopil že kak dan prej. Bilo pa je težko to vem šele sedaj. V tistih dneh, ko sem to opravljal na to sploh nisem mislil. Opraviti tri kroge, vam povem da moraš v te kraje biti zaljubljen in neizmerno verjeti, da se ti ne more na tej poti zgoditi prav nič, kar ne bi bilo možno v trenutku popraviti in nadaljevati pot. Vsak korak, ki ga narediš vsak stop moraš imeti enostavno rad pa ti taka zadeva uspe. Bilo je na momente zelo težko vendar niti v enem trenutku nisem pomislil, da bi odnehal tolikšna je bila motivacija in želja.
K24 pa je tudi preizkušnja, da se ji reče VI. Prvič sem bil v teh hribih in gorah, prvič sem srečal Jana in Staneta, nikdar še nismo skupaj hodili, kaj šele tekli. Vse skupaj je malo motiviral še JU z svojim pivom. In seveda smo začeli kod za stavo, da je že kmalu bila naša odločitev da napadamo čas izpod 20 ur. In to me je povem po pravici kar precej izmučilo. Jan po hribu navzdol kar leti midva pa za njim, Stane pa po ravnini, kod da je to tek na 5 km ne pa 85. Še sreča, da je bilo malo tudi navzgor, da sta se tudi onadva malo matrala. Potem pa vse te razdalje, ko ti pokažejo z vrha gore naslednji cilj, to pa te psihično spravi na tla. Pa ni druge kod pot pod noge in veselo naprej. Na k24 sem prvič pomislil, ej stari ali nebi bilo bolje, da bi odnehal sedel v avto in se odpeljal v prve toplice in si celil rane. Pa kaj ko si ne moreš pomagati, graparska trma in pa Janijeve tablete proti bolečinam so me pripeljale do cilja.
Pa še za oceno sta me prosila. Povem vam tako, da veliko lažje premagam take razdalje, kjer poznam kraje in poti po katerih bom hodil. Težko je uskladiti tempo taki ekipi kod smo bili na K24 in posledično te to izmuči. Najtežje sem opravil z K24 in jutri ga ne bi še ponavljal.
Vse ture dolge časovno nad 20 ur so spoštovanja vredne in jih je treba jemati z vsem spoštovanjem, če ne te hitro postavijo na hladno. Vsaka ima svoje lepe in težke stvari, na turi so v glavnem težke, vse lepo pa pride kasneje, ko v miru analiziraš dogajanje in takrat se pokaže ves blišč lepih občutkov in spominov, kljub bolečim podplatom, kolenom in kakšnem pobarvanem nohtu. Vse sprejete odločitve v času krize in bolečine človek hitro pozabi in jih zamenja z novimi in še bolj norimi idejami, ki se ti uresničijo če jih dovolj dolgo sanjaš.
Draga Prjatla verjotno sta mislila drugačno oceno, pa vama žal druge kod take ne morem dati, vse te nore ture lahko primerjamo, pa na koncu ugotovimo, da so bile vse težke vsaka na svoj način po drugi strani pa vse lepe pa zopet vsaka na svoj način! Srčno upam, da mi bo dano opraviti še katero.(pa ne takoj jutri) tudi skupaj z vama. Pa pustimo času, čas in seveda nam odločitve!
Lep dan vam želi in lep pozdarv iz prelepe Baške grape. Jožko
Uporabniški avatar
 Dušan
#71342
Hojla Joško!

Hvala za odgovor!
Verjetno je res, da je vsaka preizkušnja zgodba zase! In vsak jo pri tem drugače čuti! Ko bom tudi jaz opravil manjkajoči dve ( :( :?: ) ... pa napišem svojo zgodbo!

Držte se!

Pozdrav Dušan
Uporabniški avatar
 jan_jan
#71371
Zdravo Jožko,
lepo si napisal. Sem tudi nekaj takega pričakoval. Tudi sam bi se težko odločil, kateri start s poti K24 mi je ostal v spominu kot najtežji. Vsakič je situacija na poti specifična glede na vreme, dnevno formo, težo nahrbtnika, število tekačev,...
Seveda so tvoje izkušnje s takšnih ultramaratonov v primerjavi z mojimi neprimerno večje, zato si tudi v najhujši krizi znal pametno odreagirati in zadevo izpeljati do konca. Vsaka čast! Nenazadnje pa je bil v podzavesti vsakega od nas tudi hladen tekoči opoj v rjavem steklenem predmetu, ki ga obljublja JU. Hahaha..., malo šale.
Še nekaj me zanima! Sedaj se pogovarjamo o zadevah, ki v glavnem trajajo okrog enega dneva (24h). Ali imaš v mislih tudi kaj še bolj ekstremnega, npr. take ultra-ultra stvari, s katerimi se ukvarja Zvone in še kdo? Napiši še kaj o tem!
Imaš letos v planu še narediti kakšno ultra zadevo?
Pa še nekaj. Ali so slike s K24 že "razvite"? Da se niso izgubile na pošti?
Daj, no, prosim pošlji!
Hvala vnaprej.
Lep dan iz Dravske doline jan_jan
Nazadnje spremenil jan_jan, dne 22 Avg 2006, 18:41, skupaj popravljeno 2 krat.
Uporabniški avatar
 jan_jan
#71373
...še nekaj sem pozabil dodati, Jožko. Tvoja hoja v hrib je ena sama poezija. Imaš tempo, ki ubija in ne popušča. Zaenkrat se mi ob tem lahko samo cedijo sline. Ko bom velik, bom Jožko. Upam, da bom enkrat toliko zrastel.
jan_jan

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA