Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 Darja
#76064
No, še en pogled na 11. LM z navijaške plati, kamor so me tokrat pahnile poškodbe :--( , ki so mi preprečile, da bi družno s tekači puščala "švic" po ljubljanskih ulicah. Sva pa s hčerko zato toliko bolj zagreto piščavkali vsem tekačem, Neža je temu rekla navijaton :juhuhu: . Moram vam povedati, da je tudi navijačem fino, če da kdo od tekačev od sebe kakšen signal, da mu razgrajanje ob trasi pomaga precepetati vse tiste kilometre. Pravzaprav na navijanje kot tekmovalka nikoli nisem tako gledala (čeprav mi je bilo vedno super), ampak od zdaj naprej pa vem, da bom imela za navijače vedno vsaj en prijazen nasmešek, če že ne Fru-Fru bonbonov.
Torej, res iskrene čestitke vsem :clap: in vedite, da je težje kot preteči 42 ali 21 km, sprijazniti se z dejstvom, da tega ne smeš oz. ne moreš.
Darja
P.S.: Katja in Andreja! Navdušena sem nad vajinim uspehom, res čestitam!!!! :laola
Uporabniški avatar
 Fotr
#76065
Precej sem že star in veliko tekem imam za sabo, a vedno me potegne množica tekačev, dobro vzdušje in navdušenost nad tekom. Tako je bilo tudi tokrat, prvo polovico proge sem pretekel za moje sposobnosti kar prehitro, a ni bilo problemov. Dvakrat sem še odlit, na okrepčevalnicah malo počival, tako da je bil drugi del bolj zen tek. Proti koncu, kjer se je cesta kar nekaj časa vzpenjala, pa se je že kazala posledica prevelikega navdušenja v začetku. :roll:
Ko sem že štel kilometre, ki jih bo treba še preteči, sta se zgodila dva dogodka, ki sta obnovila moči, vzvalovala kri v žilah in dala novih moči. Najprej se je okoli 18. km za mano oglasil nežen glasek, ki je rekel: Fotr, bravo. Nisem se mogel niti obrniti, samo pomahal sem z roko. Potem je lastnica tega glasu pritekla k meni vštric in skupaj sva nadaljevala tek. Nisem imel glasu, da bi ji izrazil strinjanje in hvaležnost, pa sem jo samo potrepljal po hrbtu. Z Janiko sva potem tekla skupaj, do drugega dogodka, ki se je slišal kak kilometer daleč. To je bila navijaška ekipa TF :evil: , ki nama je z Janiko dala moč, hitrost in vzpodbudo, da sva skupaj, z roko v roki pritekla v cilj. :shock:
Enkraten tek, ogromno poznanih sotekačev, dobro vzdušje, lepo vreme, dovolj vode in napitkov, skratka tek, ki se ga splača še udeležiti.
Analiza pa pika na i! :D
Uporabniški avatar
 Vladek
#76066
Dobrih 40 minut slabše od PB, vendar po pavzi zaradi rojstva dveh mladičev (no, saj nisem rodil jaz, pa vendar...) in problemi z obema kolenoma, ki se le počasi urejajo, prezadovoljen. Kot po prvem maratonu. Tudi jemljem ga tako.

Sem pa kar žalosten, da bodo Radenci/Trst/Dunaj komaj čez dobrega pol leta. :-)

Nataša, vsaka vam čast, dobre ste bile. Mah ne dobre, fenomenalne!!

Bi pa malo apeliral na tekače, da se na navijanje tudi odzovejo, če že ne s kakšnim krikom, pa vsaj z dvignjeno roko, ali pa z nasmeškom, saj so navijači tam zaradi nas.

O cilju pa je že bilo govora. Še moje mnenje. Res je, da ima vsaka vaško-tekaška prireditev boljšo oskrbo tekača na cilju. Golaž, špageti, bograč pecivo....Je pa potrebno tudi povedati, da je hrana na teh prireditvah večinoma sponzorskega izvora, pecivo pa časti aktiv kmečkih žena. Na velikih maratonih pa je oskrba na cilju nekoliko špartanska in tu Ljubljana ne odstopa. Mogoče bi lahko pri župci dobili še kakšen kos kruha, pa tudi kakšnega keksa se ne bi branil.

lp
Vladko
Uporabniški avatar
 zajc
#76068
Ker sem letos veliko delal na kondiciji in sem od TF-jevcev dobil veliko spodbudnih besed, da naj odtečem 42 km, sem se odločil, da se prvič poskusim še s tem "bav-bavom".

Na prizorišče sem prišel že ob 8:30, ker sem spremljal kolegici Špelo in Angelo, ki sta šli teč 10 km in postavili svoj PB. Čestitke za njun uspeh :)

Ko smo čakali na začetek starta sem razmišljal kakšen tempo naj tečem, 3:15 ali 3:30, nakar se pred mano postavi "zajc" 3:10:00 s svojima belim in rdečim balonom in odločitev je padla nemudoma, 3:10 bom tekel. Start, gneča na prvih dveh kilometrih in brez težav sem sledil svojemu "zajcu".

Prvi krog sem odtekel s časom 1:32, kar je bilo 3 minute boljše od mojega lanskoletnega časa na 21 km. No, 2. krog pa se ni začel vzpodbudno. Na 27 km sem razmišljal samo še o tem kdaj bom prišel na cilj, ker so me pričele boleti noge, "zajc" pa se je oddaljeval iz metra v meter, tako da balonov na 30 km nisem več videl. Takrat sem se začel spraševati zakaj sploh tečem, saj sem se komaj premikal oz. sem imel občutek, da se komaj premikam (na koncu se je izkazalo, da sem se kar hitro premikal). Zadnjih 12 km sem bil pred resnično preizkušnjo, glava je hotela, da pretečem, noge pa da ne. Na koncu je zmagala volja in sem pretekel svoj prvi "taveliki" maraton samo s 5 minut slabšim načrtovanim časom in sicer 3:19:59 :D

Zahvalil bi se vsem navijačem ob progi, svoji navijaški skupinici (Mateji in Mojci), ki sta me 2x pozdravili ob progi v Bežigradu in na cilju in seveda navijaški ekipi TF, ki mi je dala krila, da sem zadnji kilometer kljub popolni izčrpanosti skoraj prešprintal.

Na cilju sem imel občutek, da ne bom sposoben nikoli več teči, danes ko pišem tole pa že načrtujem svoj prvi trening v novembru in prihodnje maratonske podvige (odvisnost od teka PRESS :oops: ).

Čestitke Kristini za odličen rezultat na 10 km in vsem ostalim TF-jevcem, ki ste pretekli xx km :D
Uporabniški avatar
 adrian
#76070
Nataša napisal/-a:Pa Kristini čestitke za fenomenalno zmago na 10 km!!! :laola


Čestitki Kristini se pridružujem tudi jaz :clap: , čeprav mi na štartu ni hotela odzraviti, pa tako lepo sem se ji nasmejal :D , ampak je samo važno zavila z očmi :roll:
Uporabniški avatar
 bojanp
#76072
Moj drugi maraton na 42 km. Predvideni čas je bil 15 minut hitreje kot lani. Prvi krog sem se počutil odlično in ga pretekel dobri dve minuti hitreje kot sem predvideval. Tudi naprej vse do 38 km mi je šlo še kar dobro potem pa kriza. Krči v levi nogi in prisiljen sem se bil ustaviti. :oops: Raztegnil sem se in s hojo nadaljeval do okrepčevalnice. Previdno sem nadaljeval s tekom v počasnem tempu. Še dvakrat sem preventivno raztegnil noge in bilo je lažje. Zadnji kilometer sem na krilih množice spet tekel hitreje :o in v cilj prišel s časom 3 ure in 38 minut - toliko sem tudi predvideval vendar ne čisto na tak način.

Pohvaliti je treba prav vse navijače, ki so bili res enkratni. :D Še posebej me motivira ko jim odzdravim, oni pa mi vrnejo s še glasnejšim navijanjem.

Sicer pa zelo dobra organizacija z nekaj napakicami (vse pa res ne more bit idealno) in drugo leto prav gotovo pridem spet!! :wink:
Uporabniški avatar
 Fotr
#76073
Na Siolovem sportalu sem snel naslednjo sliko:

Slika

Bravo družina Božič! Bravo 2MUCH4ME!
Uporabniški avatar
 tekačica
#76075
[mikkeni] napisal/-a:Hej! Potem sem pa jaz takoj za tabo skoraj prišel, ker sem tudi jaz imel to čast, da sem prišel v času zmagovalca na 42km :)


Tako čast imamo le redki :D
Uporabniški avatar
 palček smuk
#76080
Čestitke tudi iz moje strani vsem udeležencem 11. LM, še posebaj tistim, ki ste prispeli na cilj in po svojih zmožnostih ali na presenečenje samega sebe dosegli PB. :D :laola
Žal sam teka na 21 km nisem zaključil :oops: . nekje med 4 in 5 km sem si zvil desni gležen. :roll: Res sem si želel teči in priti na cilj. Pa kaj bomo pa drugo leto tolkli PB.

Izkušnja kot poškodovanca (po informacijah na KC, tretji ta dan in prvi na maratonu):
saniteta hitra (reševalno vozilo), in strokovna. Fantom in puncam vsaka čast. Prijaznost in nežnost ter še povrhu humur jim niso tuji, zato jim vsa hvala!! Razen žejnega so me pustli pa čeprav sem pretekel samo 4 km (kakšna šmarnica nebi škodila).

Analize TF se nisem uspel udeležiti pa čeprav sem se vseeno na predvideni lokaciji okrepčal in nato odpravil proti domu. :arrow: :arrow:

Se vidmo na tekih drugo leto, do takrat pa če ima kdo kakšen link oz. pregled vaj za gleženj se že v naprej zahvaljujem (na TF sem članke že prelistal).
LP
 kristina
#76081
Hvala za čestitke. Desetka včeraj mi je res uspela, čeprav je bil to zame eden najnapornejših tekov do sedaj. Za isti čas sem v Radencih vložila pol manj energije, pa še bi na cilju lahko tekala okoli, včeraj so mi bili pa še dolgo po prihodu v cilj vsi premiki odveč.

Adrian, zelo zelo se opravičujem za ignoranco na startu; verjemi, da se mi niti sanja ne o tem. Na startu znam biti kar precej odsotna, tako, da me prosim naslednjič pocukaj za rokav - samo s prijaznim nasmeškom očitno ne prideš daleč.
 ()v()atej
#76082
Letos drugič na Ljubljanskem polmaratonu. Organizacija v redu, vzdušje fenomenalno. Predviden čas je bil pod 2 uri, vendar mi žal ni uspelo. Do 15 kilometra brez težav, tempo gladko za okoli 1:55. Potem pa krči v mečih. Do konca na skoraj vsakih 500 m hoja in raztezanje. Vendarle sem se privlekel v cilj s časom 2:06 (za zadnjih 6 km sem potreboval 42 min!).
Za konec še zanimivost: okoli 13-14 km je Tone Fornezzi Tof imel svojo postojanko, kjer je ponujal pivo.
Čestitke vsem, ki ste uspešno prišli do cilja.
 ()v()atej
#76083
Letos drugič na Ljubljanskem polmaratonu. Organizacija v redu, vzdušje fenomenalno. Predviden čas je bil pod 2 uri, vendar mi žal ni uspelo. Do 15 kilometra brez težav, tempo gladko za okoli 1:55.:D Potem pa krči v mečih.:shock: Do konca na skoraj vsakih 500 m hoja in raztezanje. Vendarle sem se privlekel v cilj s časom 2:06 (za zadnjih 6 km sem potreboval 42 min!).
Za konec še zanimivost: okoli 13-14 km je Tone Fornezzi Tof imel svojo postojanko, kjer je ponujal pivo.
Čestitke vsem, ki ste uspešno prišli do cilja.
Nazadnje spremenil ()v()atej, dne 30 Okt 2006, 12:25, skupaj popravljeno 2 krat.
 dejo
#76084
ovogodisnjih premalo kilometara (tek nesto iznad 600km) nije me sputalo u ideji da i ove godine otrcim tih 42,195.
po planu sam otisao spavati cca oko 22-23 sata, prije toga pojeo malo
torte, sto je bilo kobno jer je izazvala bol u trbuhu i, oprostite na
izrazu, proljev koji je trajao do 3 u noci. naravno da se vec pomirio s tim
da me ove godine maraton nece vidjeti. no oko 3 sata, kad su se bolovi
smirili i prestali konstatni odlaci na wc, odlucio sam da ipak ujutro
krenem. od 3 do 6 se bas i nije nesto spavalo jer su do pola 5 susjedi
tulumarili uz vrlo losu glazbu. no pamet nije bas odlika maratonaca, pa se
krece iz varazdina prema ljubljani. nakon malo trazenja, cura parkira auto
kod tivolija, srecem ekipu iz varazdina koja je stigla busom (zahvaljujem
kruniju koji je obavio proceduru podizanja brojeva umjesto mene). starta se u 11h, puls prije starta mi je zacudjujuce nizak (vrti se oko 100 bpm-a), samo sto bi radije zaspao nego startao. iako sporo krecem, puls se vrlo prebrzo dize iznad 150. nakon 3-4 kilometra puls se ustabilo na za mene normalnim vrijednostima i to je ok. odlucio sam ici maksimalno sporo, vrtio sam se od 5:55 do 6:15/km. negdje oko 10-tog je jos uvijek sve ok i
precizno nizam kilometre po 6min. na 15-om polar prestaje mjeriti puls i
10minuta nakon restarta ponovo pocinjea, ali pokazuje cca 20 otkucaja vise
nego sto bi trebao. odlucujem to vise ne pratiti, ionako mi postaje tesko i
razmisljam o tome kako da nakon prvog kruga jednostavno parkiram sa strane.
kao slag na tortu stizu i lagani usponi i odlucujem definitivnmo zavrsiti
na pola puta. no, na trgu gomila ljudi, svi urlaju u znak podrske i ja
produzujem dalje. poazlim vec nakon 1 km, ritam mi pada za 15-tak sekundi i
odjecam da ne mogu vise, ali i dalje se krecem prema naprijed. negdje oko
24-tog situacije se popravlja, osjecam se svjezije i malo po malo ubrzavam.
u iducih 5 km prelazim dosta trkaca, ali ponovo osjecam da noge postaju
teske. jedno 8-9 km pred ciljem prvi grcevi u listovima, stajem na par
sekundi, istezem nogu, psujem i nastavljam dalje. par sto metara dalje opet
grc. opet istezem, nastavljam, osjecam da imam snage iako ne znam od kud i
ponovo prelazim dosta trkaca. opet grc, nogu ne mogu savinuti niti u
gleznju niti u koljenju, kao da je od drva. prelaze me oni koje sam vec
prestigao, nekako ipak istegnem nogu, ponovo prelazim one koje sam vec
prestigao i tako se to ponavlja 6-7 puta sve do 40-tog. grc, istezanje i
ponovno prestizanje onih koje sma vec 5 puta prestigao. o hodanju nema
govora, na zadnjoj okrijepi doslovno guram u usta komadice banane, zaljevam
se izvana i iznutra vodom bez stajanja. na 41- obrzavam prema cilju,
spustam ritam na 5min/km imam osjecam da ce mi srce iskociti van kroz glavu
:) na zadnjoj uzbrdici usprkos tome sto idem brzo (s obzirom na
konkurenciju oko sebe tj uza sebe i fazu utrke) prelazi me jedan trkac.
predzanji zavoj, buku publike ne cujem od lupanja srca, iznad cilja vidim
vrijeme 4:20, utrcavam u cilj, cura me grli, znam da je njoj bilo teze me
cekati nego meni trcati. drugi maraton je iza mene i mogu reci da je
publika jedan od faktora za zavrsavanje istog jer je bila fenomenalna, a
posebno moram pohvaliti cure uz stazu koje su svakog maratonca glasno
bodrile, a ja sam im za uzvrat poslao jako puno pusa i pozdrava ;)

report je malo poduzi, oprostite na tipfelerima, ne dsa mi se ispravljati,
ovo je sve nasipano iz rukava :)
 MarkoJ
#76095
Počasi je prišel trenutek, da še jaz izvedem svoj krstni post na forum, ki ga iz ozadja spremljam že nekaj mesecev.

Najprej: fantje in dekleta hvala za vse čudovite prispevke, ki ste jih skozi zgodovino zapisali sem! Večjega motivatorja kot je ta forum, si večni sovržanik teka (=jaz) ne bi mogel zamisliti.

Teči sem začel 16. junija letos (softveraši radi vodimo evidence) in do svojega prvega polmaratona pretekel cca 400 km.

Včeraj zvečer sem se vprašal, zakaj nisem začel teči že prej, saj bi imel tako za sabo več izvrstnih doživetij. Če je na maratonih vsaj pol tako, kot je bilo včeraj v LJ, je to... uau.

Par misli, nametanih kar tako:
- neverjetno, kako človeku dela adrenalnin. Po 100 metrih - preden je masa prešla v tek - hoje sem imel pulz 180+ (navadno ga imam pri teku 150).
- The stroj so res sedli, ko smo nestrpno čakali na štart
- prvič v življenju se mi je zgodil "zid", pa čeprav sem za trening že tekel 21 km v boljšem času kot včeraj. Verjetno psiha. Med 13. in 17. kilometrom sem kombiniral hojo in simulacijo ranjenega vepra. Groza.
- fenomenalna organizacija, motili so me edino kolesarji, ki jih je bilo preveč. Še posebej se mi je v spomin vtisnila 190 cm visoka gospodična na kolesu, ki je razburila precej tekačev nekje v Podutiku
- pred Brdom me je prehitel "družinski paket" z napisi 2much4me. En lepših trenutkov na progi
- v križišču za hotelom Mons so ob cesti stali trije otroci (tam okrog 6 let) in dajali high 5. Zid se je v tistem trenutku končal.
- na 18. kilometru se je skupina za mano zapletla v debato o času na km, skupaj smo izračunali, da smo na 6 min/km. V tistem je mimo pretekla gospa v majici TF (brez imena) in izstrelila, da to pomeni čas 2:06:21.
- totalen občutek evforije, ko sem prišel na vrh zadnjega klanca in zavil na Prešernovo.
- šok nad hitrostjo pravih maratoncev


Drugo leto spet.
 MarkoH
#76097
Še jaz bi rad nekaj pripomnil glede organizacije (mislim, da je sicer že nekdo povedal pa vseeno). Na koncu v cilju sem čakal 1:20, da sem dobil rezultat in diplomo, na koncu se je izkazalo, da imam podatek samo o bruto času, o netu pa ne duha ne sluha. Tudi na spletni strani 11. LM-ja je objavljen samo bruto čas. Na srečo vem koliko je neto čas, saj sva z kolegom enako dolgo porabila, da sva prišla preko startne linije (on pa ima za polmaraton objavljen bruto in neto čas). Zanimivo je, da med maratonci nas samo 9 od 700 in še nekaj tekačev nima neto časa. Morda je pa prišlo do kakšnih tehnični težav.
Sicer pa je moj neto čas za 1 min 15 sekund boljši od bruto:
bruto: 3:36:58
neto: 3:35:45 :D
Še vprašanje: Tisti, ki postate rezultate, navajate bruto ali neto čas?

lp vsem in se vidimo kmalu po zimskem premoru :)
Marko :D
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 11

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA