Zadnje novičke

[MEDVEDKA]

Kolegi tekači in tekačice. Iščem nasvet med obstoječimi temami, pa ga nekako ne najdem. Ali pa je vsegh nasvetov že preveč? Kaj pa mene muči: sem malo starejša punca (med 40 in 50 let), ki nikoli do lanskega novembra ni tekla, sem se pa ukvarjala malo s tenisom, pa golfo, pa pozimi joga, pa pilates, skratka, nekaj migamo skoz po malem. Lani novembra sem začela tečt in sedaj tečem po ca. pol ure vsaj 3 x na teden. Ampak: na začetku seveda nisem mogla tečt v enem šusu pol ure, po ca. 1 mesecu pa mi je to uspelo. V pol ure pretečem ca. 3,5 km. V tretjem mesecu teka pa se mi zdi, kot da se spet vračam na začetek. 1 x od 3 x gre še kar, potem pa živa groza: noge težke, kot da imam cement našraufan na copatih, iz nosa mi teče kot kakšnemu gripoznemu bolniku, diham kot slon, skratka počutim se kot MEDVEDKA! Po teku nimam težav, da bi me kdaj kaj bolelo, nasploh se počutim dobro, toda samo takrat, ko en tečem! Zdiscipliniranla sem se, da grem tečt, ker vem, da mi koristi, ampak tečem pa za popizdit težko. Ali ima kdo kakšen nasvet ali pa konkreten program za starejše punce, ki so spravile na stara leta tečt?

[Wega]

Hm, kaj pa če si alergična na pelod? Letos že vse cveti...

[DuleKTKV]

Draga MEDVEDKA, če si ti starejša punca potem sem jaz starejši fant . Moja mlada sodelavka bi nam sicer rekla "stari prdci" ampak jaz na to vseeno raje gledam kot najlepša-zrela leta

No vseeno, če se pri teh letih začneš ukvarjati s tekom, moraš biti malo bolj previden. Napredek bo prišel zanesljivo a počasi. Zadovoljstvo je pa predvsem v drugih stvareh, ki spremljajo tako aktivnost: opazuješ okolico, imaš čas za premišljevanje, naučiš se poslušati svoje telo, včasih je lažje v družbi...

Po nekaj mesecih - ki se lahko zavlečejo tudi v kako leto ali dve, vztrajanja, discipline, močno volje (ki je najbolj pomemebna), si boš postavila cilj preteči (pol)maraton, kar bo dodatna stimulacija.

Ko sem jaz pri svojih 40ih, pretekel svoj prvi polmaraton sem se počutil zmagovalca ravno tako, kot tisti 20 let mlajši, prav tako 2 leti kasneje na pravem maratonu. To pa so občutki, za katere so mladi prikrajšani

Ti samo vztrajaj pa bo

[Perdurabo]

Tect je treba tako pocasno da se lahk spominjes z enim ki bi bil zraven brez tezav,ne hitreje.Najbolse je pak zaceti z kolesom in komaj ko dobis nekaj kondicije z kolesom,nadaljujes tect.Ko ti zacne trening ratat normalno,lahk vsakih pet sest minut gres hitreje 30 sec do 1 minute.Gdaj obcutis tezave o katerima si povedala,zacni z hojo.Srecno.

[maraton 100]

Lep pozdrav!
Vsak dolg tek pa tudi maraton se začne s prvim korakom. Kot omenjaš,da lahko počasi pretečeš pol ure, odlično. Dolžina sploh ni pomembna, pomebno je gibanje. Poskušaj občasno kak tek malo skrajšati in povečati malo hitrost ali pa kombinirati s hojo in tekom, le vztrajati moraš. Vsak začetek je po svoje težak, tudi pri teku. Teka brez vsakega naprezanja ali pa tistega pristnega trplenja,ki ga poznamo maratonci skoraj ni. No vse to se ti poplača v ostalem dnevu, ko ne tečeš. Hahaaaa! Traja pa nekaj časa, da se telo usposobi in prilagodi novim izzivom. Merilo za naprezanje naj bo počutje in eventualna bolečina po teku, ki ne mine in nam sporoča,da je bilo preveč.
Pametno je včasih prisluhniti svojemu telesu!
Tudi sam sem že na napačni strani " abrahama"! sem pa nekajkrat obtekel kilometražo okrog sveta.
Prijeten tek!
Lp Stane

[naja1]

Medvedka,
si kdaj pomislila na ta problem z ženske plati v povezavi s količino železa v krvi?
Moja izkušnja: Mislila sem, da sem zdrava in da se staram, potem, ko nisem več mogla teči, ko sem težko šla v hrib, težko sem dihala itd.....,kljub temu sem se še trudila športati, redno, pa ni šlo več.
Analiza je pokazala pod 70 enot hemoglobina in 0,07 enot železa v krvi !!!In mislila sem, da se staram!
Samo določena količina tabletk železa in ustrezna prehrana, pa sem bila čisto prerojena, lahko sem začela teči in še marsikaj.
Moj nasvet: Ženske z dolgotrajnimi močnimi menstruacijami, če ste utrujene, težko delate in športate, verjemite-niste prestare, mogoče vam manjka samo obisk zdravnika in doza železa.

Pa vživajmo v teku!

[si05400]

Pozdrav

Sam sem imel zanimivo izkušnjo, ko ni bilo napredka.
Problem je bil, da sem vsak dan pretekel enako razdaljo po enaki, ravni progi.
Potem sem začel cik-cakat.
To pomeni recimo,
Pon-1, sre-3, pet-2, ned-(3+1 dodaten km vsak drugi teden)

Seveda sem ponavadi ponedeljkov tek spustil ker sem se počutil utrujeno.
Napredek je prišel sam od sebe. Spreminjaj dneve in razdalje ali teren pa bo napredek.

Kar se tiče zadihanosti pri tem nimam težav, ker tečem kot polž vendar se tudi tako daleč pride. Trening hitrosti začnem spomladi.

LP
Andrej

[MEDVEDKA]

100X BOGLONČKAJ VSEM, RES STE FACE!
Ampak v tistem pravem pomenu besede. Da si preberete kaj človeka muči in potem iskreno odgovorite v duhu "pomagati"!
Naj povem, da ker sem včeraj prebrala vaše odgovore, sem danes šla dobesedno napumpana tečt in tekla tako da sem bila spet full zadovoljna. Hvala za vse prijazne odgovore in res, tisto velja, poslušat telo, ampak...včasih nam res ne gre, pa moramo računat s tem, da nam pač včasih ne gre! Ta perfekcionizem je v nas, čeprav se strinjam s tistim, ki je rekel: ni samo tek, poglej malo naokoli,....
Če pa predolgo ne gre, pa tudi ne gre zanemarjat feeling... Ko bo le prilika, si dam pregledat tudi kri. Čeprav jaz imam malo na sumu ščitnico. So mi že enkrat ugotovili neke miome, nič hudega, ampak moja mama ni mogla tud rok gor držat zaradi težav s ščitnico.
No, pol pa ko človek tole premišljuje, pa ugotovi še, da ima morda težave z ožiljem, prekrvavitev pa to.... Bolje da ne razmišljamo v tej smeri?
Kakorkoli, jutri bo en res lep dan in izkoristimo ga do konca!
Lepo nedeljo vsem želim!

[BRINA]

Da še jaz nekaj pristavim.
Pogosto je res krivo železo. Pri meni je tudi bilo tako, o slabokrvnosti je bilo tu na forumu že veliko napisano in meni so nasveti pomagali.
Opazuj se in znaki slabokrvnosti npr .so:
hiter utrip, zasoplost, težke noge, utrujenost, nespečnost, nemirne noge ponoči, počasi si opomoreš po daljših tekih in zelo dober pokazatelj je čas, namreč stalno enak čas na določeno razdaljo, nič se ne premakne na boljše, kljub tvojemu trudu in občutku.
Jaz sem v teh štirih letih teka ugotovila, da mi železo pade daleč pod normalo v enem letu in pol. In takrat pač kontrola železa in polletno jemanje tablet.
Kot si sama že ugotovila pa je delovanje ščitnice tudi lahko problem.
Pa ne obupat, vedno se najde način , da gremo (tečemo) dalje.
Lp

[Z*]

Ena stvar me res moti, Medvedka ... To, da ne veš, koliko si stara ...

sem malo starejša punca (med 40 in 50 let)

In ob tem še trdiš, da si malo starejša ... Ja, kaj si bomo pa mislili ...
Nu, takule ... Vse je možno, kar so navedli predhodniki. Mi je pa ena stvar v uč padla - da ti iz nosa uliva, kaplja in curlja ... Podobno se je meni dogajalo pred leti v lepem mesecu maju (takrat je bil maj prvi topel mesec, zdaj je že januar ). Ko sem pritekla na priljubljen teren, ves v dišečem belem cvetju črnega trna, se mi je naenkrat ulilo iz nosa, začela sem kihati, nisem mogla prav dihati, od teka ni bilo niti t več. Posumila sem, da utegne biti to občutljivost na cvetni prah, zato sem spremenila traso (nazaj v beton!) in težave so čudežno izpuhtele ... Je pa res, da je zdaj tudi čas raznoraznih viroz in prehladov in gripoznih izpadov ..., in spomladanske utrujenosti, skratka izgovorov za slabši tek za cel kamion ... Čim prej, pozdravi ...