- 16 Apr 2007, 08:00
#88455
Včeraj je bil tako lep pomladni dan, da sem se namenil za tek obleči kratke hlače. Čeprav so stari ljudje včasih (če prav pomislim so bili takrat mlajši od mene sedaj) opozarjali pred tem, da spomladi ni dobro prehitro sleči dolgih gat (moj fotr jih je nosil vedno do prvega maja), sem vseeno oblekel nove pajkice, ki sem jih kupil ne zato, ker bi jih nujno potreboval, ampak ker so bile poceni. Poceni ni vedno poceni in tele razprodaje vzbujajo najnižja čustva v nas. Zapravljanje sicer ni smrtni greh, ampak če je skopuštvo greh, potem je zapravljanje tudi, saj noben ekstrem ni dober. Toliko o poceni kupovanju tekaških artiklov.
V novih pajkicah sem se odpeljal na bolj oddaljeno in traso, kjer sem pričakoval več ljudi in sprehajalcev, da bi lahko občudovali moje nove hlače. Odtečem torej kakšnih 12 km v novih kratkih pajkicah, ključ od avtomobila sem imel spravljen v žepku na zadnji strani in varno zapet z zadrgo. Med tekom nisem zaznal kakšne omembe vredne pozornosti, kar še enkrat dokazuje, da poceni tekaške cunje ne vzbujajo radovednosti ali občudovanja. Pritekel sem do avtomobila, premočen od znoja, željan pitja vode, kajti spomladanski dan je bil kar vroč. Hotel sem se hitro preobleči in potešiti žejo. Segel sem do žepka na zadnji strani pajkic, a se zadrga na žepku, v katerem je bil ključ, ni premaknila niti za milimeter. Vlekel sem zadrgo sem in tja, gor in dol, pa nič. Hotel sem raztrgati žep, pa samo z nohti in rokami ni šlo. Kaj sem hotel, slekel sem hlače in po večjem trudu mi je uspelo narediti majhno luknjico v žepku in iz hlač dobiti samo kovinski del ključa, obesek pa je bil prevelik in je ostal v žepku.
Z nago ritjo, v katero me je zeblo, z mokro majico in s ključem, katerega obesek so bile kratke sive pajkice s predrtim žepkom pod zadrgo, sem odklepal avtomobil. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da me že nekaj časa opazuje večja gruča ljudi, ki se je nabrala na cesti in opazovala moj goloriti boj z žepkom na pajkicah. Ko sem odklenil avto, se je razlegel aplavz in navijanje. Tudi oni so bili zadovoljni, da mi je uspelo. Hitro sem se preoblekel, se odžejal, vžgal avto in se pobral ljudem iz oči.


V novih pajkicah sem se odpeljal na bolj oddaljeno in traso, kjer sem pričakoval več ljudi in sprehajalcev, da bi lahko občudovali moje nove hlače. Odtečem torej kakšnih 12 km v novih kratkih pajkicah, ključ od avtomobila sem imel spravljen v žepku na zadnji strani in varno zapet z zadrgo. Med tekom nisem zaznal kakšne omembe vredne pozornosti, kar še enkrat dokazuje, da poceni tekaške cunje ne vzbujajo radovednosti ali občudovanja. Pritekel sem do avtomobila, premočen od znoja, željan pitja vode, kajti spomladanski dan je bil kar vroč. Hotel sem se hitro preobleči in potešiti žejo. Segel sem do žepka na zadnji strani pajkic, a se zadrga na žepku, v katerem je bil ključ, ni premaknila niti za milimeter. Vlekel sem zadrgo sem in tja, gor in dol, pa nič. Hotel sem raztrgati žep, pa samo z nohti in rokami ni šlo. Kaj sem hotel, slekel sem hlače in po večjem trudu mi je uspelo narediti majhno luknjico v žepku in iz hlač dobiti samo kovinski del ključa, obesek pa je bil prevelik in je ostal v žepku.

Z nago ritjo, v katero me je zeblo, z mokro majico in s ključem, katerega obesek so bile kratke sive pajkice s predrtim žepkom pod zadrgo, sem odklepal avtomobil. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da me že nekaj časa opazuje večja gruča ljudi, ki se je nabrala na cesti in opazovala moj goloriti boj z žepkom na pajkicah. Ko sem odklenil avto, se je razlegel aplavz in navijanje. Tudi oni so bili zadovoljni, da mi je uspelo. Hitro sem se preoblekel, se odžejal, vžgal avto in se pobral ljudem iz oči.



Dokler tečem upam!