Hello,
Rezultati so vidni na :
http://www.rennsteiglauf.de/index/rennsteiglauf/ergebnisse/index_xls_2007_sofortergebnisse.html
V petek zgodaj dopoldan prispeli na prizorišèe štarta super-maratona.
Mesto na severnem robu podolgovatega sredogorja imenovanega Rennsteig.
Sicer gre za nemško pokrajino Turingijo ( pred padcem BER zidu v okviru bivše DDR ). In Rennsteig kot tak del tim. Thuringijskega gozda - Thuringien waldt.
V Eisenachu prijave ter prevzem štartnih številk. Tokrat kar krepko zaèutili, koliko je prijava tik pred zdajci dražja od pred-prijave in pred-vplaèila. Kratek ogled simpatiènega univerzitetnega mesta z prostestantsko duhovno tradicijo in s podarkom na glasbeni kulturi
( vsako leto odmevni koncerti klasiène glasbe ter kulturni glasbeni projekti pod finanènim sponozorstvom Evropske Unije ) in tudi mimogrede rojstno mesto skladatelja J.S.Bacha.
Potem smo se odpravili na prizorišèe cilja in spektakla cilje prireditve v športno-turistièni kraj Schmiedefeld v osrèju sredogorja.
S kolegi iz DMP Celja smo postavili informacijsko toèko za super-maraton Celje-Logarska v okviru prireditev EU ultra-marathon cup v glavnem šotoru prireditve. Pogled na prizoršèe dogajanja in logistiko je nam novo-kršèencem ( jaz in Tini ) že dal prvi vtis o množiènosti in velièini dogajanja, ki nas je èakala naslednji dan.
Organizator nam je prijazno organiziral namestitev v bližnjem mestu Suhl v sicer skromnem vendar lepo urejenem športnem hotelu. Ob prihodu se nam je zgodil neljub dogodek. Ampak Hvala Bogu se je nadaljni tok dogodkov odvil tako, da nam ta dogodek ni pokvaril udeležbe na maratonu.
Zjutraj v soboto vstajanje ob 4h in odhod nazaj v Eisenach na štart.
Nepregledna množica tekaèev-supermaratoncev in njihovih spremljevalcev na glavnem trgu je še enkrat potrdila vtis prejšnega dne.
Èloveka, ki je vajen nizkih udeležb na super-maratonih prav naelektrizira ta energija.
Ero in Stane sta tik pred zdajci urejevala ponovni štartni protokol.
Namreè prej omenjeni neljub dogodek je bil kraja nekaterih Stanetovih osebnih stvari prejšni dan ( med temi stvarmi so bili tudi chip in štartna številka ). Sredi te naelektrene situacije je v tej množici že morala poseèi tudi saniteta. Že na štartu so na nosilih odpeljali enega udeleženca.
Strel iz pištole ter spust najprej v hojo in potem v tek po ulicah mesta.
Takoj po cca. 500 do 1000m smo že vstopili na steze travnatega grièa.
Tik nad nami helikopter oz. bolje reèeno skoraj v višini naših glav. Pri odprtih vratih helikopterja snemalec ter priložnost, da pomahamo pred avanturo mami.
Pot je od tukaj potekala po lepo urejenih gozdnih poteh in gozdnih cestah.
Zanimivo, da nikoli nismo tekli po asfaltni cesti vzdolžno. Kveèjemu smo asfaltno cesto preèkali. Izjema je bila samo preèkanje peš nadvoza nad asfaltno avtomobilsko cesto.
Vtis o pokrajini: nepregeldni iglasti gozdovi z nekaj listavcev. Veliko posekane hlodovine ( menda zaradi vetrolomov in orkanov v prejšnih tednih in mesecih ). Nekje na 30km panoramski pogled na vetrnice elektrarne v sistemu Thuringer Energie E-on, ki je kot sem razumel bil tudi eden od glavnih sponzorjev prireditve.
Pretekli smo dve višinski toèki. Najprej vrh Großer Inselberg ( 916m ) z velikim oddajnikom, ki smo ga gledali že prejšni dan iz avtoceste.
Druga višinska toèja je bil najvišji vrh Turingijskega gozda in sicer 982 m visok Großer Beerberg.
Višinska struktura trase je bila dokaj ugodna za tekaèe vajene valovitih in razgibaih terenov ( gor, dol, gor , dol ). Trasa se je konèala na prej omenjenem prizorišèu velikem travniku z šotori, logistiko prireditve, najavo vsakega prispelega v cilj, veliko glasbe, nepregledno množico obiskovalcev-izletnikov, športnikov, rekreativcev.
Hkrati z disciplino 72,5 km dolgega maratona so se dogajale še prireditve maratona, pohoda, pol maratona ter vse kar se paè naveže na tovrstno prireditev.
Organizator je zelo dobro poskrbel za podporo na progi. Vsakih pet kilometrov okrepèevalncie s s sadjem, Coca-Colo, pivom, sendvièi, vodo, celo peèene klobasice in kruhki z namazi, pa juhe in èaj so bili na voljo.
Na ciljnem prostoru smo imeli zagotovljeno tuširanje v ogromnem skednju s šotorskim predpostorom.
Množica prodajalcev vsakovrstne prehrane je sicer zasenèila skromno juho, ki smo jo imeli zagotovljeno z udeležbno in štartnino. Bilo pa je še možno izkoristiti bon za pivo. Bon za veèerno/noèno zakljuèno prireditev glavnem šotoru pa so nama še nedolžnežema ( Tinju in meni ) starejši kolegi svetovali, da ga prišparava za naslednje leto.
Odhod nazaj v športni hotel na regeneracijo in slavlenje Savinjskega Rogatca. Vmes še veèerja in pivo iz porcelanastega "krigla".
Zjutraj v nedeljo pa lenobno vstajanje med 6. in 7. uro ter zajtrk nato švercanje štruèk in odhod v naše kraje.
POZOR! Posebej med rezultati bi omenil, da je Slovensko èast rešil stari tekaški maèek Edo Gregoriè. Jaz se ga vedno spomnim iz tekov po Logarski dolini. Ko po razposajenih 50km prijetnih grièev ob Savinji naletim na zid na asfaltu takoj za Ljubnim. In takrat mimo mene lepo umirjeno stabilno v ritmu Edi. Torej mislim da je Edi bil edini tujec, ki je Nemcem ( vemo pa da so Nemci najbolj ultra-maratonsko navdihnjeni v Evropi ) vzel kakšno medaljo. Zasedel je prvo mesto v kategoriji M65.
Da tudi Slovenec je bil stal na zmagovalnih stopnicah v tisti množici.
In voditelj se je moral truditi s šumnikom v imenu Edo Gregoriè.
Edi je še povedal kakšne zanimivo zgodbo iz preteklih tekaških maratonov in smuèarskih tekov. Meni pa se je potrdil obèutek iz asfalta za Ljubnim proti Luèam, da je Edo zelo zanimiv in srèen športni rekreativec.
Hvala za družbo vsem sotekaèem in staremu šoferskemu maèku Lojzetu in soèlanom društva DMP Celje.
Bog daj da bo dana še naslednja dogodivšèina v pokalu in sicer Biel v juniju.