No, pa začnimo s poročilom:
Začelo se je že doma s pakiranjem. Kaj vzeti s seboj? Vreme? V potovalko zmečem vse možne kombinacije, ki bi jih lahko oblekel (na tekmi tekel v kombinaciji, ki si jo sploh nisem zamislil

) za tek. S seboj imel celotno letno in zimsko opremo.
Odhod iz Ljubljane z minibusom v četrtek okoli 1 zjutraj. Do meje še klepetamo, nato pa vsi bolj ali manj zakinkamo tam nekje do Milana kjer pademo v jutranjo gužvo. Naredimo kratek postanek in nato nadaljujemo proti Švici, vmes naredimo še en daljši postanek in okoli 13h nato pridemo v Biel. Ko uredimo birokracijo s prenočiščem se namestimo v zaklonišču tamkajšne šole. Nepisano pravilo, da "devičnki" spijo na vrhnjem ležišču velja tudi letos. Četrtek v Bielu je bil sončen in vroč. Večina nas takoj zalegne k počitku. Zvečer imamo večerjo, nato kavica v dalmatinskem kafiču... Naši cimri so bili poljaki, ki so bili zvečer kar razigrani...kar je nekaterim povrzročalo težave pri spanju. Kaj ne Darko?

. Moram omeniti, da je bilo vzdušje izredno sproščeno brez kakršnekoli napetosti. Nekateri so napetost sproščali na svoj način, kajne MiroR

(sta jo najbolj občutila ZdravkoC in naš Janez iz Dalmacije

).
Noč minila hitro, kajti spal sem kot ubit... prebudili pa smo se v deževno jutro. Odšli na zajtrk, nato pa spet standardno v kafič... deževalo je pa vedno bolj... Nato odšli na svoja ležišča, kjer smo bolj ali manj izležavali, jedli in pili...in obiskovali wc-je. Počasi me je začelo skrbeti glede dežja. Kličem domov, kakšna je napoved za ponoči? Naj bi prenehalo, ampak tukaj pri nas ni tako kazalo. Deževati preneha okoli 8-ure zvečer, kot naročeno si mislim. Začele so se priprave... Oblačenje, mazanje s kremami, nameščanje čipov,... Pred šolo naredimo še skupinsko fotko in se vsi skupaj odpravimo proti štartu.
Tek

:
Oblečen v dolge pajkice (na priporočila "starih" mačkov iz Biela), kr. švic majico + dolgo švic majico. Pred štartom si zaželimo še srečo in nato se začne... Začnem z Dragonsom, Darkom, ZdravkoC... že po prvih km po mestu, ki so res hitro minili moram odtočiti... Ostanem z Zdravkom do prvega spusta, kjer mi uide... Ostanem sam in začnem tempo, ki mi odgovarja. Prvih 15 km mi nikakor ne steče... tečemo skozi polja, kjer je ogromno luž od celodnevnega dežja. Že na začetku mi uspe, da potopim desni copat do gležnjev v vodo... Okoli 16 km pride zame najbolj težak km...naenkrat dobim črne misli, zagrabi me panika, najraje bi obrnil in odstopil. Prvičkrat, da se mi je to zgodilo...ampak me po parih minutah mine in začnem teči kot prerojen. Začnem dobivati svoj ritem, noge postajo vse lažje. Dohitim Darka in nato nadaljujeva do prve kontrolne točke skupaj. Po 20 km se začnejo moje želodčne težave. Vsakih 10 km moram zaviti za grmiček, kjer moram opraviti potrebo... od mene vse teče! Ko začnem spet teči in ujem ritem spet v grmovje... in tako se je odvijalo do konca tekme. Vsako uro izlet v grmovje... vedel sem, da moram na okrepčevalnicah (bile so zelo dobro založene) še bolj piti, da ne bi slučajno dehidriral. Po 3-4 h urah teka, se še vedno počutim odlično, glava je spočita in trezna... začnejo pa se pojavati prve kapljice na nebu...začne deževati! Postaja mi žal, da nisem s seboj vzel anoraka...pa vendar sem bil deža vesel, kajti moje razpoloženje in počutje je bilo vedno boljše, kljub težavam s prebavo. Na 50km dohitim Dragonsa, na hitro se pozdraviva in grem naprej... Od tu naprej pa se moje želodčne težave samo stopnujejo. Med 2 in 3 kontrolno točko se je najbolj "odprlo". V tem vidim tudi razlog, zakaj mi je približno na 70 km praktično odrezalo noge. Noge so postajale iz metra v meter bolj težke. Nobene energije ni bilo več v njej. Glava je hotela naprej, ampak telo ni sodelovalo... Na 75 km me dohiti Dragons, ki se je pobral iz krize! Začne se boj z vsakim nadaljnim metrom... Počasi se premikam, klub težkim nogam volja ostaja in presenetljivo še vedno s čisto glavo. Prilezem v cilj v času 12 h 13 min! Občutek veličasten. Uspelo mi je! Za prvič sem s časom več kot zadovljen (cilj mi je bil, da pridem čez), ampak ostaja grenak priokus, kaj bi bilo če...(ne bi bilo problemov z želodcem), kajti počutil sem se izjemno razpoloženega. Pa drugo leto na jubilejnem. S polžjo hitrostjo se počasi odpravljam iz ciljnega prostora, kjer me iz "našega" kafiča kličejo ostali, ki so že prišli skozi cilj. Spijem pivo, se odpravim pod tuš, pa spet na pivo... Grem še na masažo in nato na zaslužen počitek do večerje.
Čestitke ostalim za odlične rezultate
Naslednje jutro pa odhod in dolga vožnja do Lj. Vsekakor pridemo drugo leto pogledat, če je proga še vedno tako dolga
Vse je bilo SUPER, še posebaj pa ekipa iz Slo. Vzdušje je bilo vseskozi zelo sproščeno.... Fantje super ste
Zdravko, ZdravkoC, Tek v Snegu

bo kakšna fotoreportaža
PS: Darko čakam, da se registriraš in napišeš poročilo

Ko si ze tako dalec, da ne zmores niti koraka vec, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi.