Forum za opise in izkušnje iz tekaških prireditvah. Povejte, kako je bilo. Lahko ali težko, da gremo prihodnjič še mi zraven :)

Moderatorji: ero, AVI

Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#94353
OLE napisal/-a:OLE !
Konèno, tu sem, novinec! Izziv 100 KM BIEL je bil vrhunec tekaške kariere. Valovanje HOP HOP OLEEEee skozi švicarske vasi, zlasti Aareberga me še vedno vzdržuje v ekstatiènem stanju. Èudovita drušèina maèkov in deviènikov - FANTJE HVALA, RES STE TA PRAVI :!: - smo garali in uspeli. Osebno kljub krèem na 40 km, težavam v gozdu po zaprtosti- :P Zdravko, seveda pojdem in užgem naslednje leto mimo tiste hoste :D , blokadi nog ob Aare, dosegel (se spomnite številke 1199 :?: - simbolizem 8) ZIEL s krikom OLEEee v èasu 12 ur 39 minut : :laola No tu je odgovor :!: 11 ur 99 minut = 11 ur 60 minut 39 minut = 12 ur 39 minut :shock: Sreèen, zadovoljen, ponosno nosim perje :lol: - garal in zmagal :!: Še, še bom tekel, s prijatelji z dušo za Slovenijo - OLLE :laola do konca , do cilja.


Ce je to bilo samo za 100km.
Kaj bo z OLEjom ko bo sel se kaksno daljso traso! Saj ga bo od energije katapultiralo direktno v cilj.
Prijetno in ustvarjalno vsem tekacem z duso.
 OLE
#94391
tek_v_snegu napisal/-a:
OLE napisal/-a:OLE !
Končno, tu sem, novinec! Izziv 100 KM BIEL je bil vrhunec tekaške kariere. Valovanje HOP HOP OLEEEee skozi švicarske vasi, zlasti Aareberga me še vedno vzdržuje v ekstatičnem stanju. Čudovita druščina mačkov in devičnikov - FANTJE HVALA, RES STE TA PRAVI :!: - smo garali in uspeli. Osebno kljub krčem na 40 km, težavam v gozdu po zaprtosti- :P Zdravko, seveda pojdem in užgem naslednje leto mimo tiste hoste :D , blokadi nog ob Aare, dosegel (se spomnite številke 1199 :?: - simbolizem 8) ZIEL s krikom OLEEee v času 12 ur 39 minut : :laola No tu je odgovor :!: 11 ur 99 minut = 11 ur 60 minut 39 minut = 12 ur 39 minut :shock: Srečen, zadovoljen, ponosno nosim perje :lol: - garal in zmagal :!: Še, še bom tekel, s prijatelji z dušo za Slovenijo - OLLE :laola do konca , do cilja.


Ce je to bilo samo za 100km.
Kaj bo z OLEjom ko bo sel se kaksno daljso traso! Saj ga bo od energije katapultiralo direktno v cilj.
Prijetno in ustvarjalno vsem tekacem z duso.


Priznam, da me nosijo valovi slave, da sem zmogel biti član čvrste slovenske četice borcev švicarske noči resnice. :D Ponosen zato, ker smo (skoraj- pozdrav Zdravku!) vsi dosegli cilj. Tudi jaz, ko sem že v vročem dopoldnevu spoznal, da z neizmerno srečo v srcu pozabim na tegobe in v zanosu misli ob pogledu na semfor kriknem OLLEEee :laola Še bolj vesel, ko pri Šibenčanu ugotovim, da so vsi uspeli, tudi Miha, za katerega sem kljub mojim krčem in slovesu na 40 km stiskal prste, da zdrži. Pa to ni vse. če Bog da naslednjo leto zopet zagrmi v Aarebergu - :laola
DARKO
Uporabniški avatar
 mihaperme
#94394
Vsaka čast OLE-ju, za njegovo vzklikanje med in po teku... :laola :clap: :cast1: Prebudil in razigraval je ljudi ob progi, ki so potem s svojo energijo pospremili tekače v noč resnice :D :D

PS: Dobrodošel na forumu :wink:

lp

Miha
Uporabniški avatar
 joze-svica
#94638
hallo,sem slovenec in zivim v svici,tudi jaz tecem samo maraton.to leto 2007 sem tudi jaz bil v bielu sem tekel na 21 km,drugo leto pa mislim da bom tekel na 100 km.vsem slovencem ki ste bili to leto na startu v bielu pa iskrene cestitke,me zelo veseli kdaj vidim slovence tukaj v svici.upam da se bomo drugo leto videli v svici nisem dalec od biela doma.pa bi me zelo veselilo da bi se tukaj srecali,saj je to zelo malo da srecam slovence tukaj v svici da tecejo.jaz in moja zena se okvarjava oba z tekom.
se lep pozdrav v slovenijo in
se iskrene cestike za 100 km v bielu.
moj email: j_hozjan@bluewin.ch
Nazadnje spremenil joze-svica, dne 22 Jun 2007, 16:15, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
 joze-svica
#94640
hallo,sem slovenec in zivim v svici,tudi jaz tecem samo maraton.to leto 2007 sem tudi jaz bil v bielu sem tekel na 21 km,drugo leto pa mislim da bom tekel na 100 km.vsem slovencem ki ste bili to leto na startu v bielu pa iskrene cestitke,me zelo veseli kdaj vidim slovence tukaj v svici.upam da se bomo drugo leto videli v svici nisem dalec od biela doma.pa bi me zelo veselilo da bi se tukaj srecali,saj je to zelo malo da srecam slovence tukaj v svici da tecejo.jaz in moja zena se okvarjava oba z tekom.
se lep pozdrav v slovenijo in
se iskrene cestike za 100 km v bielu.
moj e-mail: j_hozjan@bluewin.ch
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#94962
Sedaj, ko je preteklo že deset dni, bom pa še svoje vtise zapisal.
Samo potovanje v Švico ni bilo nič presunljivega. Potovali smo preko Italije. Vzdušje v mini avtobusu je bilo odlično. Po prispetju v Biel so se pričela prva presenečenja. Prijavnica v kletnih prostorih oziroma kar v hodniku. Tudi prehrana in spanje v kletnih prostorih, pod okriljem neke civilne zaščite. Tek v Biel-u ima namreč vojaške korenine.
V enem delu skupnih prostorov smo slučajno dobili 15 ležišč skupaj in dva v neposredni bližini. Tistim, ki smo prišli prvič, so pripadali zgornji pogradi, veterani pa so si privoščili ležišča na spodnjem pogradu. Zakaj je to tako, smo se prepričali po teku, ko je bilo treba plazit na in iz zgornjega ležišča, kolena pa niso bila nič kaj pri volji za upogibanje.
Prvi dan je minil, kot bi trenil. Pravzaprav se ne spomnim drugega, kot da smo se sprehodili do startnega prostora in prevzeli številke. S tramvajem se odpeljemo v center Biela na pivo in nazaj. Se mi zdi, da smo še eno pivo popili v bližnjem kafiču hrvaško govorečega osebja. Ležeč na pogradu sem pozno v noč poslušal poprdevanje po sosednjih pogradih in veseljačenje Poljskih tekačev, menda predvsem vojaške skupine.
Naslednjega dne smo navsezgodaj odhiteli na zajtrk, nakar se dan ni nikamor premaknil. Ves dan je deževalo in lilo, na pogradu v dolgočasni kleti pa je čas kar stal. Popoldne se Darko vrne iz mesta in na kratko zrecitira, kar je videl. Sposodim si njegov dežnik in z Mirotom odhitiva pogledat po mestu, do jezera pa na zajl-ban in tako sva uspela pregnati tudi dež. Vrneva se ravno do večerje. Iz dolgočasnega dne, se je preobrnilo na tempo miganje.
Kletni prostori spalnice so se preobrazili v masirnico in garderobo. Eno samo preoblačenje in mazanje. Napetost se je počasi stopnjevala.
Odidemo na start. Delal se je mrak. Nekako smo prečekirali, da bomo v podobnem tempu tekli Drago, Miha, Darko in jaz. Vzdušje na startu je iz minute v minuto bolj veselo. Adrenalin se dviguje vse do ključnega poka startne pištole. Neskončna kolona se prične premikati in vleči po svoji 100 km dolgi poti. Nenehno se oziram in z očmi lovim forumske kolege. Ne želim si ostati sam na tako dolgi poti.
Takoj po startu spoznam, da je Darko en popolnoma drug človek, kot ga dotlej poznam. Veseljači in vzklika med tekom in vzpodbuja množico. Francoski vzklik ARE-ARE je spremenil v »Pozdrav Sloveniji hop-hop-hop OLE-eee«. Tako v trenutku mine nekaj kilometrov. Tempo? … prehiter. Prvi kilometer 5:39, drugi 5:24, tretji še hitreje 5:21, kam to pelje? Šesti kilometer je bil 5:23 in nato trije malo čez šest minut. V tem času Darko in Drago odhitita celo malo naprej, z Mihom pa se trudiva brzdati tempo v okvir 5:50 do 6:00. Na spustu se zaženem za deset metrov naprej in tako nekaj časa tečem v pričakovanju, da me Miha dohiti. Opazim, da sem zraven starosti slovenskega teka, Edija Gregoriča. Ima lahkotno enakomeren tempo in se ga primem. Zelo počasi prehitiva par posameznikov in dohitiva Dragota in Darkota. Kolona dirja naprej. Dvakratni postanek za WC je narekoval, da smo kar nekajkrat tekli drug mimo drugega. V enem trenutku se v skupini znajdeta še Miro in Bojan. Edo vleče naprej in jaz se ga držim. Še kar z lahkoto, sem mislil. Na 23-tem km imam povprečen pulz 150 in v naslednjem km že 153. Ob rahlem vzponu zagledam pulz 159. Končano, si rečem in tako opustim lahkotni tek Edija in nadaljujem po lastnem občutku.
Noč je postala popolnoma temna in brez svetilke ni šlo. Potke so bile mokre in prekrite z lužami. V noči so odzvanjale pritajene kletvice, ko je kdo zabredel v lužo. Situacijo z osvetlitvijo so reševali številni kolesarji, ki so kot sopotniki spremljali tekače. Čas ni nikamor minil. Šele trideset km, petintrideset, šele štirideset … Nenadoma, nekje na štiridesetem kilometru prične deževati. Sprva se kar v redu ulije, nato pa neprenehoma po malem spira sol in vlaži, da ne zaribamo. Tu nekje me dohitita Miro in Bojan. Kakšna dva kilometra smo tekli skupaj, nakar me je prevzela lepota pšeničnega polja in notranja napetost mi ni dala miru, da se ne olajšam. Izza pšeničnega klasja kukam mimo leteče svetilke. Neprekinjena kolona se naposled le prekine in nastane ca 200 metrska praznina. Kar zmrazilo me je ob misli, da bom moral loviti precej oddaljeno kolono. In vžgem jo naprej.
Počutil sem se kar dobro in zadosti močnega. Za prehrano sem vzel na pot sedem gelov in osem enervitovih tabletk. Ena tabletka in en gel na uro, sem računal. V prvih 40 km sem tako tudi storil. Po 45 km sem popil eno edino magnezijevo tabletko, ki sem jo vzel za vsak slučaj. Verjetno sem se prav odločil. Ostale gele sem prinesel v cilj, razen enega, ki sem ga pojedel na osemdesetem kilometru. Vmes sem na postajah pil samo vodo, izjemoma coca-colo in vzel majčken košček suhega kruha, ca 2 x 2 cm, katerega sem komaj pojedel na suho.
Ko sem pritekel na šestdeseti kilometer, sem si oddahnil in rekel »še malo«. Hudo sem se uštel. Ni bilo malo. Vleklo se je že do 62 km, ko sem si rekel, da je to isto kot Zagreb-Čazma. Nikakor ni hotelo biti 75, da sem lahko primerjal s Celje-Logarska. Vleklo se je in potihoma sem bil srečen, da se nisem imel komu potožiti. Lej ga glej in naenkrat spet ugledam stare borce. Bilo je že svetlo. Spet pred menoj Miro in Bojan. Tokrat sem ju zalotil pri hoji po ravnem. Nismo bili dolgo skupaj. Miro je zapustil pajdaša Bojana in odbrzel naprej. Po klancu navzgor se je videla samo še črta za njim. Po par minutah sem ga zgubil izza obzorja in ni se več pojavil do ciljne črte. Ti kilometri niso in niso minili. Bi rekel, da je bil dolgcajt. Vseeno sem užival ob misli, da mi je dolgcajt in me ne pestijo fizični problemi in krize. Tisti mali zlodej se je sicer oglasil in rekel »Daj, zdaj pa že vendar malo hodi«, pa sva se kar hitro zmenila in obveljala je moja. Tako sem končno tudi prispel v cilj. Vedel sem, da mi je uspelo in to me je navdajalo z zadovoljstvom. Čas 10:37:44 ni bil toliko pomemben, čeprav sem ponosen nanj. Tudi če bi prišel par ur kasneje, bi se veselil, da mi je uspelo. Saj 100 km je res spoštovanja vredna mera.
V cilju se nas je počasi nekaj nabralo, saj je bilo kar dolgo za čakat na majčko in diplomo.
Ostalo je bilo le še vprašanje časa, kdaj gremo nazaj v Slovenijo. Šoferja ni bilo pri avtobusu in nisem mogel do bloka za zajtrk. Počasi se stuširam, preoblečem in na pivce v bližnjem lokalčku dalmatinskega porekla. Potem spet nazaj, na masažo, kjer sem maserki dvakrat zaspal na mizi. Seveda se je malo poznalo tudi to, da nismo prejšnji dan in celo noč nič spali.
Po večerji se je zame dan končal. V enem kosu sem prespal do drugega jutra. Nadaljevalo se je pakiranje, zajtrk in odhod. Vse bi bilo popolnoma drugače, če ne bi bila odprava mozaik fantastične druščine, v katero se človek rad vrne.
Slika
Uporabniški avatar
 Vreme
#95036
Se mi zdi, da je zraven vzdržljivosti potrebna tudi kar dobršna mera poznavanja prehrane in potreb človeškega telesa ob takšnih naporih.
Zanima me zakaj mg teblete, ali zaradi mišičnih krčov ali kaj? Kot razumem tudi brez gelov ne gre :?:
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#95054
Še enkrat se oglašam - popravek

"...tisti francoski vzklik are, are...
To je vzklik Allez! Allez!
Kar pomeni gremo, gremo ... druga oseba množine od glagola ...
Pomeni pa dobesedno pojdite pojdite, mi pa bi prevedli gremo, gremo..."

Jao, nemško, pa angleško, sedaj pa še špansko in francosko ... kdo bi vse to obvladal?
Zato pa je najbolje: Piši kao što se sliši :wink:

Hvala Ivek in LP
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#95055
Vreme napisal/-a:Se mi zdi, da je zraven vzdržljivosti potrebna tudi kar dobršna mera poznavanja prehrane in potreb človeškega telesa ob takšnih naporih.
Zanima me zakaj mg teblete, ali zaradi mišičnih krčov ali kaj? Kot razumem tudi brez gelov ne gre :?:


:arrow: poznavanje potreb človeškega telesa je dobrodošlo
:arrow: poznavanje potreb in odziva lastnega telesa je nuja
:arrow: ne pozabit, vse je v glavi
:arrow: na ljubljanskem maratonu 2005 (moj prvi) smo prejeli vsi koncept konzumiranja enervitovih preparatov. Še vedno menim, da je bil strokovno pripravljen. Preizkusil sem ga in mi ustreza. Od takrat se na maratonih držim pravila, da na 20-30 min ena tabletka, 20-30 min mali gel in tako dalje izmenjaje do konca. Pa seveda pitje na vsaki postaji. Mogoče zato še nisem imel krčev? V Avstriji pa na tekmi dobiš tudi npr. Sprint magnesium +.
:arrow: ob debati s forumci se mi je porodila misel, da začnem teči brez gelov. Poizkus je bil letošnji maraton na Dunaju. Namesto 4 sem vzel le pol običajne potujoče prehrane. Na koncu sem vozil avto brez bencina. Šlo je bolj za porivanje proti cilju, kot za tek. Mogoče je bilo tudi to vse samo v glavi?
:arrow: spet uporabljam preizkušeno metodo, ki mi ustreza. V Bielu mi je po 40 km in 4 gelih nekaj reklo, da naj neham z geli. Nadaljeval sem le z 1 tabletko na uro. Mogoče sem se odločil prav? Očitno!
Uporabniški avatar
 Vreme
#95098
Ha kje so časi ko sem pretekl Mariborski maraton samo na vodi, drugega na postojankah pač ni bilo. O kakšnih gelih še takrat ni bilo ne duha ne sluha (saj ne da bi jaz vedel za njih). Sem pa prvih 21km pretkel pod dvema urama za drugo polovico pa potreboval skoraj tri. Takrat sem definitivno spoznal, da se na samo vodo pač ne da tečt.

Te enervitove tablete so za lizat ali kaj???
 klopotec
#95104
Vreme napisal/-a:Ha kje so časi ko sem pretekl Mariborski maraton samo na vodi, drugega na postojankah pač ni bilo. O kakšnih gelih še takrat ni bilo ne duha ne sluha (saj ne da bi jaz vedel za njih). Sem pa prvih 21km pretkel pod dvema urama za drugo polovico pa potreboval skoraj tri. Takrat sem definitivno spoznal, da se na samo vodo pač ne da tečt.

Te enervitove tablete so za lizat ali kaj???


V kakšnem času pa pretečeš maraton sedaj, ko ne greš več samo na vodo?
Uporabniški avatar
 tek_v_snegu
#95111
klopotec napisal/-a:
Vreme napisal/-a:Ha kje so èasi ko sem pretekl Mariborski maraton samo na vodi, drugega na postojankah paè ni bilo. O kakšnih gelih še takrat ni bilo ne duha ne sluha (saj ne da bi jaz vedel za njih). Sem pa prvih 21km pretkel pod dvema urama za drugo polovico pa potreboval skoraj tri. Takrat sem definitivno spoznal, da se na samo vodo paè ne da teèt.

Te enervitove tablete so za lizat ali kaj???


Ehhh Vreme , kdo pa pravi da se danes ni taksnih casov?

No malo farbam,
Ampak brez gelov, ISO starjev, ...
No Coca COla je po 30 do 40 km-ru se vedno razvada...ampak zato drugace pa gre...

Sicer pa Hvala Bogu da je se kaj za delati.

Noben ni perfekten.

Ti pa Vreme malo zavidam tiste case.
Uporabniški avatar
 Vreme
#95114
Eh klopotec od takrat nisem več tekel maratona, če in kdaj še, pa ti ta trenutek ne znam povedat. Zaenkrat sem še vedno v fazi uživanja :)

Snežni sam si nič ne zavedam tistih časov. Saj kar se maratona tiče. Mi je po 32 km (samo z vodo) postala taka sila, da še sedaj dvomim če se bom kdaj še lotil te zadeve. Sicer pa je kot ZdravkoC pravi vse je vglavi. Mogoče pa....

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA