ZADNJE NOVICE
Zadnje novičke
- 01 Avg 2007, 11:52
#97300
Za to ni bilo opravljenih nobenih veredostojnih testov ,ki bi to potrjevali saj je nek kanadski zdravnik dejal da EPO v krvi pa četudi zmrznjeni sploh ne more toliko časa obstati ,da bi ga sploh po toliko letih lahko testirali pa četudi bi ga lahko potem bi morali opraviti te teste tudi pri ostalih športnikih ali pa sotekmecih Armstronga iz tistega časa.
mare napisal/-a:RoKo napisal/-a:potepinko68 napisal/-a:Ampak.. za Javornikovo tud rekl, da je bil doping pa potlej... ???
Dokler se trudi, da dokaže da ni res... naj bo "nedolžna"... zdej smo pa vsi pametni pa jo obtožujemo... pa Monte Carlo pa vse...
Jaz pa držim pesti, da dokaže, da nekej ni tko kot naj bi blo.. Kaj pa postopki za ugotavljanje dopinga?.. So popolni? Nezmotljivi?..
Zakaj ima lahko en športnik 100 kontrol, drugi pa nobene?... a ni tudi sistem preverjanja gnil?... Ali so vzorci shranjeni (za Armstronga so dokazovali za nekaj let nazaj..).. potem bi se moralo tudi za Čeplakovo dat vzorce shranit, da jih pregleda še kak drug neodvisni laboratorij.. pa tko..
V glavnem... tko hitro radi obsodimo človeka, da na potem ni treba bit nevoščljiv...
lp,
potepinko
Nekaj podobnega sem hotel napisat, pa si me prehitel. Sistem analize ni nezmotljiv, to se ve. Da je pa kdo toliko naiven da bi navkljub vsemu ....... kdo ve?
Počakajmo in potem zlivajmo gnojnico ali na ene ali na druge.
Samo toliko o Javornikovi: ni se izkazalo, da ni jemala prepovedanih sredstev, ampak se je izmazala zaradi nepravilnosti v postopku. Formalno je nedolžna.
Pa še o Armstrongu: v zamrznjemnem vzorcu iz leta 1999, ko je zmagal na touru so našli EPO. Niso ga diskvalificirali, ker to za 8 let nazaj ne bi imelo smisla. Če kakšnega zvestega oboževalca zelo zanima, bom poiskal link do članka.
Za to ni bilo opravljenih nobenih veredostojnih testov ,ki bi to potrjevali saj je nek kanadski zdravnik dejal da EPO v krvi pa četudi zmrznjeni sploh ne more toliko časa obstati ,da bi ga sploh po toliko letih lahko testirali pa četudi bi ga lahko potem bi morali opraviti te teste tudi pri ostalih športnikih ali pa sotekmecih Armstronga iz tistega časa.
- 01 Avg 2007, 14:43
#97319
se strinjam s prejsnjim clankom.v primeru javornikove je slo za napako v postopku,ne za to da test ni bil pozitiven.enako je slo v slucaju Bilac pred leti,enako v primeru Ottey(cudno,isti trener???),in verjetno bo tudi v primeru Joli!!!ce imas denar in najames dobro ekipo se vse da.jezi me le to natolcavanje,da je bilo podtaknjeno.tezko ti nekdo podtakne inekcijo,kolikor pa vem,EPO v drugi obliki se ni.res je,da je lahko bil test pred tremi dnevi negativen(lahko,da takrat niso testirali epo in mozno da je tudi naslednji bil negativen),lahko pa je nasa jolika koristila epo takoj po prvi kontroli,in to obliko,ki se po nekaj dnevih vec ne dokaze,ker pac ni pricakovala tako hitro nove kontrole,na naslednji cez teden dni pa se tako ni vec dokazalo.a na nesreco so kontrolorji prisli se vmes.....in verjetno"podtaknili"EPO,ker kaj drugega nimajo delat in ze dolgo ni bilo koga pozitivnega,dokazat se morajo tudi oni....
moje razmisljanje.......
moje razmisljanje.......
- 01 Avg 2007, 15:31
#97327
Ja zgleda, da je z njo konec. Morali pa bi biti kaznovani tudi njeni "strokovnjaki". Z dozivljenskim odvzemom licenc, trenerskih in zdravniskih.
spiridon napisal/-a:se strinjam s prejsnjim clankom.v primeru javornikove je slo za napako v postopku,ne za to da test ni bil pozitiven.enako je slo v slucaju Bilac pred leti,enako v primeru Ottey(cudno,isti trener???),in verjetno bo tudi v primeru Joli!!!ce imas denar in najames dobro ekipo se vse da.jezi me le to natolcavanje,da je bilo podtaknjeno.tezko ti nekdo podtakne inekcijo,kolikor pa vem,EPO v drugi obliki se ni.res je,da je lahko bil test pred tremi dnevi negativen(lahko,da takrat niso testirali epo in mozno da je tudi naslednji bil negativen),lahko pa je nasa jolika koristila epo takoj po prvi kontroli,in to obliko,ki se po nekaj dnevih vec ne dokaze,ker pac ni pricakovala tako hitro nove kontrole,na naslednji cez teden dni pa se tako ni vec dokazalo.a na nesreco so kontrolorji prisli se vmes.....in verjetno"podtaknili"EPO,ker kaj drugega nimajo delat in ze dolgo ni bilo koga pozitivnega,dokazat se morajo tudi oni....
moje razmisljanje.......
Ja zgleda, da je z njo konec. Morali pa bi biti kaznovani tudi njeni "strokovnjaki". Z dozivljenskim odvzemom licenc, trenerskih in zdravniskih.
Gustl
- 01 Avg 2007, 18:06
#97347
Pri Javornikovi je laboratorij ocenil vzorec A za pozitiven testa B in C pa sta bila negativna. Če je šlo za proceduralno napako jo je naredil prvi laboratorij v tehnični proceduri, ne pa za proceduralno napako kot pri rusinji, ko sio ji pozabili povedati, da si mora pred jemanjem vzorca umiti roke in so zato razveljavili celoten test. Test istega vzorca v drugem poskusu NI BIL pozitiven.
LP Martin
spiridon napisal/-a:se strinjam s prejsnjim clankom.v primeru javornikove je slo za napako v postopku,ne za to da test ni bil pozitiven..
Pri Javornikovi je laboratorij ocenil vzorec A za pozitiven testa B in C pa sta bila negativna. Če je šlo za proceduralno napako jo je naredil prvi laboratorij v tehnični proceduri, ne pa za proceduralno napako kot pri rusinji, ko sio ji pozabili povedati, da si mora pred jemanjem vzorca umiti roke in so zato razveljavili celoten test. Test istega vzorca v drugem poskusu NI BIL pozitiven.
LP Martin
Začnem počasi, potem pa popustim.
- 03 Avg 2007, 14:56
#97531
ah, meni je tole s Čeplakovo tako žalostno...
sam pri vrhunskem športu ni prostora za moj začetniško-tekaški idealizem
lpA
sam pri vrhunskem športu ni prostora za moj začetniško-tekaški idealizem
lpA
- 10 Avg 2007, 09:36
#98122
Na strani RTV Slovenija je blog športnega novinarja Jureta Tepine o eni najboljših slovenskih šprtnic vseh časov v razmislek vsem nam, ki zelo radi hitro obsojamo....
Jolanda Steblovnik
ZAZNAMKI:
ODDANO: 02.08.2007 || 19:35:50
Jolando Steblovnik poznam iz osnovne šole. Nekje v sedmem, osmem razredu smo se začeli malo več družiti in že takrat se je močno razlikovala od večine atletov. Spominjam se je z nekih priprav v Medulinu, mislim, da je bilo med prvomajskimi počitnicami. Velika večina nas je iskala prvo priložnost za neumnosti, vedno smo bili na preži, kje in kako bi kakšno ušpičili. Kot vsi spodobni najstniki smo se zapletali v neumnosti, za katere upam, da mojim otrokom ne bodo nikoli šinile v glavo. O nas so redno razpravljali trenerji, pa ne o naših treningih, temveč o disciplini in naših pobegih iz hotela, nočnih zabavah s kitaro ob morju in o prvem inhaliranju (na srečo se je pri meni izkazalo tudi za eno zadnjih) ter spoznavanju z atletinjami. Bili smo pač tipični najstniki in na moje zdajšnje začudenje smo to obdobje preživeli brez večjih posledic. Jolanda je bila posebna. Svetlolasa Velenjčanka je bila nadstropje višje in dostop do nje je bil nemogoč, predvsem zaradi njenega trenerja Toma. Ko se nam je vendarle uspelo prebiti do njene sobe, je bil obisk venomer neizmerno dolgočasen. Prav vsakič je govorila le o atletiki in svojih treningih in vedno si je nekaj zapisovala v svoj dnevnik treninga. Rezultate, vmesne čase, počitek, intervale … Takrat je bilo to za nas grozno dolgočasno in nikakor se ni pustila pregovoriti, da pobegne z nami. »Jutri imam težak trening,« je bil vselej njen odgovor.
Kmalu za tem je dobila medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu v Nyiregyhazi na Madžarskem. Medtem ko je ona živela Atletiko, prav nikogar iz naše generacije medulinskih žurerjev ni bilo več med resnimi atleti.
Steblovnikova je postala Čeplakova, kar naenkrat je bila prvo ime najpomembnejšega atletskega menedžerja daleč naokoli in kar je sledilo, je osupnilo prav vse. Še danes se mi naježi koža, ko vidim posnetke in se spominjam, kako sva s snemalcem povsem nepričakovano pod stropom dunajske dvorane ob Donavi doživela svetovni rekord. Muenchenski tek tistega poletja že ni bil več tako čustven, pa čeprav sem se tedaj prvič srečal z Jarmilo Kratochvilovo in stal na stadionu, kjer je postavila svetovni rekord, za katerega lahko rečemo, da je bil vsaj sumljiv, če ne še kaj hujšega. V Parizu sem bil na letališču priča prve Joline stiske v karieri, v Atenah njene veličastne vrnitve in izpolnitve sanj, v Madridu pa popolnega poloma. Prav vsak uspeh sem ji iskreno privoščil, saj vem, kako si ga je zaslužila, in približno si predstavljam, koliko je zanj garala. Poznam veliko vrhunskih športnikov in redko kdo je toliko treniral kot Jolanda.
Pri ocenjevanju poštenosti ljudi se redko zmotim, še redkeje pri tistih, ki jih poznam pol življenja. Tako bi bil, če bi se obtožbe izkazale za resnične (težko me bo prepričal le pozitiven test), neizmerno razočaran sam nad sabo, da sem se pustil tako zavesti.
Zato sem zdaj toliko bolj zakopal v svet eritropoetina in Jolandi ne kaže prav dobro. Pri dokazovanju hormona rEPO (rekombinantnega EPA, zunajtelesnega izvora) gre za enega najzapletenejših laboratorijskih postopkov, ki ima okoli 270 različnih korakov. 270 priložnosti, da gre kaj narobe, a ker so ti znanstveniki nesramno natančni ljudje, gre le redko kaj narobe, kot je šlo pri Heleni Javornik. Tam so v laboratoriju v Barceloni zares veliko zašuštrali, slike proteinskega gela, kronski dokaz, pa tolmačili precej po domače; dobil sem celo informacijo, da so dokaze ponarejali.
Pariški laboratorij, ki je obtožil Jolando, je bistveno bolj izkušen, test za rEPO so celo iznašli tam in upanje, da gre za podobno napako, se lahko izkaže za jalovo. Navkljub našim sumom da gre za križarski pohod, ki se je začel s simultanim napadom tega laboratorija in L'Equipa na Lanca Armstronga. Test, ki ga je potrdila WADA, je edini veljavni in nasprotovanja niti niso tako smiselna; dejstvo pa je, da je uporaba tega hormona za doping razmeroma mlada. Začeli so ga uporabljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, prvič pa so testirali športnike na olimpijskih igrah v Sydneyju. To pomeni, da imajo znanstveniki le sedem let izkušenj in veliko črnih pik zaradi napačnih obtožb največjih imen svetovne atletike. Kljub vsemu so pravila pravila in test je test, čeprav je kar nekaj znanstvenikov, ki opozarjajo, da je milo rečeno nezanesljiv. Jolanda ne bi bila prva, ki bi bila po nedolžnem kaznovana, tudi zadnja ne. Kot me prepričujejo znanstveniki, so možnosti še vedno tri, ne zdi pa se mi logično, da bi bila tako preklemano trapasta. Njen domet je v svetovnem športu praktično neomejen; zakaj bi si zasadila nož v hrbet in se pustila ujeti z roko v škatli z bomboni? Zakaj bi se vozila v stoenki, če so na trgu že nevidni ferarriji: Evropska unija je že dala dovoljenje za dynEPO, eritropoetin, ki ima sestavo glukoze enako človeški, kar pomeni, da je praktično neizsledljiv. Kaj res mislite, da Jolanda z vsemi svojimi možnostmi ne bi posegla po čem takšnem, če bi želela? Nikakor ne trdim, da je nemogoče, uporaba rEPA je mnogo večja, kot si predstavljamo. Moji viri trdijo, da polovico svetovne proizvodnje porabijo športniki!!!
Šport je svet, obrnjen na glavo, v športnem »pravu« si kriv, dokler ne dokažeš svoje nedolžnosti, in polivanje tako primitivne gnojnice po ljudeh, ki so nam prinesli toliko veselja, je najmanj, kar lahko rečem, neokusno. Kdor se le malo spozna na vrhunski šport, bo pred kakršno koli sodbo o primeru Jolande najprej vdihnil in premislil. Premislite malo!
Lep dan!
stanko
Jolanda Steblovnik
ZAZNAMKI:
ODDANO: 02.08.2007 || 19:35:50
Jolando Steblovnik poznam iz osnovne šole. Nekje v sedmem, osmem razredu smo se začeli malo več družiti in že takrat se je močno razlikovala od večine atletov. Spominjam se je z nekih priprav v Medulinu, mislim, da je bilo med prvomajskimi počitnicami. Velika večina nas je iskala prvo priložnost za neumnosti, vedno smo bili na preži, kje in kako bi kakšno ušpičili. Kot vsi spodobni najstniki smo se zapletali v neumnosti, za katere upam, da mojim otrokom ne bodo nikoli šinile v glavo. O nas so redno razpravljali trenerji, pa ne o naših treningih, temveč o disciplini in naših pobegih iz hotela, nočnih zabavah s kitaro ob morju in o prvem inhaliranju (na srečo se je pri meni izkazalo tudi za eno zadnjih) ter spoznavanju z atletinjami. Bili smo pač tipični najstniki in na moje zdajšnje začudenje smo to obdobje preživeli brez večjih posledic. Jolanda je bila posebna. Svetlolasa Velenjčanka je bila nadstropje višje in dostop do nje je bil nemogoč, predvsem zaradi njenega trenerja Toma. Ko se nam je vendarle uspelo prebiti do njene sobe, je bil obisk venomer neizmerno dolgočasen. Prav vsakič je govorila le o atletiki in svojih treningih in vedno si je nekaj zapisovala v svoj dnevnik treninga. Rezultate, vmesne čase, počitek, intervale … Takrat je bilo to za nas grozno dolgočasno in nikakor se ni pustila pregovoriti, da pobegne z nami. »Jutri imam težak trening,« je bil vselej njen odgovor.
Kmalu za tem je dobila medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu v Nyiregyhazi na Madžarskem. Medtem ko je ona živela Atletiko, prav nikogar iz naše generacije medulinskih žurerjev ni bilo več med resnimi atleti.
Steblovnikova je postala Čeplakova, kar naenkrat je bila prvo ime najpomembnejšega atletskega menedžerja daleč naokoli in kar je sledilo, je osupnilo prav vse. Še danes se mi naježi koža, ko vidim posnetke in se spominjam, kako sva s snemalcem povsem nepričakovano pod stropom dunajske dvorane ob Donavi doživela svetovni rekord. Muenchenski tek tistega poletja že ni bil več tako čustven, pa čeprav sem se tedaj prvič srečal z Jarmilo Kratochvilovo in stal na stadionu, kjer je postavila svetovni rekord, za katerega lahko rečemo, da je bil vsaj sumljiv, če ne še kaj hujšega. V Parizu sem bil na letališču priča prve Joline stiske v karieri, v Atenah njene veličastne vrnitve in izpolnitve sanj, v Madridu pa popolnega poloma. Prav vsak uspeh sem ji iskreno privoščil, saj vem, kako si ga je zaslužila, in približno si predstavljam, koliko je zanj garala. Poznam veliko vrhunskih športnikov in redko kdo je toliko treniral kot Jolanda.
Pri ocenjevanju poštenosti ljudi se redko zmotim, še redkeje pri tistih, ki jih poznam pol življenja. Tako bi bil, če bi se obtožbe izkazale za resnične (težko me bo prepričal le pozitiven test), neizmerno razočaran sam nad sabo, da sem se pustil tako zavesti.
Zato sem zdaj toliko bolj zakopal v svet eritropoetina in Jolandi ne kaže prav dobro. Pri dokazovanju hormona rEPO (rekombinantnega EPA, zunajtelesnega izvora) gre za enega najzapletenejših laboratorijskih postopkov, ki ima okoli 270 različnih korakov. 270 priložnosti, da gre kaj narobe, a ker so ti znanstveniki nesramno natančni ljudje, gre le redko kaj narobe, kot je šlo pri Heleni Javornik. Tam so v laboratoriju v Barceloni zares veliko zašuštrali, slike proteinskega gela, kronski dokaz, pa tolmačili precej po domače; dobil sem celo informacijo, da so dokaze ponarejali.
Pariški laboratorij, ki je obtožil Jolando, je bistveno bolj izkušen, test za rEPO so celo iznašli tam in upanje, da gre za podobno napako, se lahko izkaže za jalovo. Navkljub našim sumom da gre za križarski pohod, ki se je začel s simultanim napadom tega laboratorija in L'Equipa na Lanca Armstronga. Test, ki ga je potrdila WADA, je edini veljavni in nasprotovanja niti niso tako smiselna; dejstvo pa je, da je uporaba tega hormona za doping razmeroma mlada. Začeli so ga uporabljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, prvič pa so testirali športnike na olimpijskih igrah v Sydneyju. To pomeni, da imajo znanstveniki le sedem let izkušenj in veliko črnih pik zaradi napačnih obtožb največjih imen svetovne atletike. Kljub vsemu so pravila pravila in test je test, čeprav je kar nekaj znanstvenikov, ki opozarjajo, da je milo rečeno nezanesljiv. Jolanda ne bi bila prva, ki bi bila po nedolžnem kaznovana, tudi zadnja ne. Kot me prepričujejo znanstveniki, so možnosti še vedno tri, ne zdi pa se mi logično, da bi bila tako preklemano trapasta. Njen domet je v svetovnem športu praktično neomejen; zakaj bi si zasadila nož v hrbet in se pustila ujeti z roko v škatli z bomboni? Zakaj bi se vozila v stoenki, če so na trgu že nevidni ferarriji: Evropska unija je že dala dovoljenje za dynEPO, eritropoetin, ki ima sestavo glukoze enako človeški, kar pomeni, da je praktično neizsledljiv. Kaj res mislite, da Jolanda z vsemi svojimi možnostmi ne bi posegla po čem takšnem, če bi želela? Nikakor ne trdim, da je nemogoče, uporaba rEPA je mnogo večja, kot si predstavljamo. Moji viri trdijo, da polovico svetovne proizvodnje porabijo športniki!!!
Šport je svet, obrnjen na glavo, v športnem »pravu« si kriv, dokler ne dokažeš svoje nedolžnosti, in polivanje tako primitivne gnojnice po ljudeh, ki so nam prinesli toliko veselja, je najmanj, kar lahko rečem, neokusno. Kdor se le malo spozna na vrhunski šport, bo pred kakršno koli sodbo o primeru Jolande najprej vdihnil in premislil. Premislite malo!
Lep dan!
stanko
- 11 Avg 2007, 11:46
#98220
Za protiutež Andrej Stare:
Citat za prebrat, 28. julij 2007 11:32
Ljubljana - RTV SLO
Sam nad tem odkritjem nisem presenečen. To možnost sem omenjal že leta 2003 na svetovnem prvenstvu v Parizu, pa so me takrat obsojali, da sem moralno izprijen.
Očitno, da sem imel prav. Jolanda Čeplak takrat ni prišla na štart na 800 metrov ter se je zlagala, da je bila v Parizu, čeprav ni bila. Potem je prišla teči 1.500 metrov in bila tam zadnja. Vsi ljudje iz reprezentance, vključno z njenim vodstvom, predsednikom in trenerjem so jo takrat podprli. To je bil neki alarm, da se dogaja nekaj nenavadnega.
Vito Divac z Dela, ki je bil povezan s Srdjanom Djordjevićem, dr. Miličem in drugo mafijo, ki je njo pač oskrbovala, je za nameček popljuval vse tiste, ki nismo pihali v isti rog. Sam sem svoje povedal med vrsticami, nisem pa se šel javne polemike, ali je ali ni. Dokler človeku ne dokažejo dopinga, je pač treba biti pazljiv. Bilo pa je evidentno, da je bilo nekaj narobe.
Včeraj me je klical gospod z Mednarodne atletske zveze (IAAF), s katero sodelujem že 12 let kot predstavnik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in mi rekel: 'Nič nisem začuden. Poglej njene fotografije iz leta 2000 in danes. Ali ni bilo z Jarmilo Kratochwilovo enako?'
Nisem pravnik, a lahko povem, da bi bilo vse, ki jih dobijo na dopingu, treba dosmrtno diskvalificirati, brisati njihove rezultate in vrniti bi morali ves denar, ki so ga z atletiko zaslužili. Potem bi videli, koliko ljudi bi se še šlo to svinjarijo. Vso svojo tridesetletno športno kariero sem strogo proti dopingu in enako obravnavam Justina Gatlina, Bena Johnsona in Jolando Čeplak kakor tudi Boruta Bilača, Ksenijo Predikako, Hedviko Korošak, Sašo Prokofjev in ostale varovance trenerja Srdjana Djordjevića, ko so že bili 'zadrogirani'.
Citat za prebrat, 28. julij 2007 11:32
Ljubljana - RTV SLO
Sam nad tem odkritjem nisem presenečen. To možnost sem omenjal že leta 2003 na svetovnem prvenstvu v Parizu, pa so me takrat obsojali, da sem moralno izprijen.
Očitno, da sem imel prav. Jolanda Čeplak takrat ni prišla na štart na 800 metrov ter se je zlagala, da je bila v Parizu, čeprav ni bila. Potem je prišla teči 1.500 metrov in bila tam zadnja. Vsi ljudje iz reprezentance, vključno z njenim vodstvom, predsednikom in trenerjem so jo takrat podprli. To je bil neki alarm, da se dogaja nekaj nenavadnega.
Vito Divac z Dela, ki je bil povezan s Srdjanom Djordjevićem, dr. Miličem in drugo mafijo, ki je njo pač oskrbovala, je za nameček popljuval vse tiste, ki nismo pihali v isti rog. Sam sem svoje povedal med vrsticami, nisem pa se šel javne polemike, ali je ali ni. Dokler človeku ne dokažejo dopinga, je pač treba biti pazljiv. Bilo pa je evidentno, da je bilo nekaj narobe.
Včeraj me je klical gospod z Mednarodne atletske zveze (IAAF), s katero sodelujem že 12 let kot predstavnik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in mi rekel: 'Nič nisem začuden. Poglej njene fotografije iz leta 2000 in danes. Ali ni bilo z Jarmilo Kratochwilovo enako?'
Nisem pravnik, a lahko povem, da bi bilo vse, ki jih dobijo na dopingu, treba dosmrtno diskvalificirati, brisati njihove rezultate in vrniti bi morali ves denar, ki so ga z atletiko zaslužili. Potem bi videli, koliko ljudi bi se še šlo to svinjarijo. Vso svojo tridesetletno športno kariero sem strogo proti dopingu in enako obravnavam Justina Gatlina, Bena Johnsona in Jolando Čeplak kakor tudi Boruta Bilača, Ksenijo Predikako, Hedviko Korošak, Sašo Prokofjev in ostale varovance trenerja Srdjana Djordjevića, ko so že bili 'zadrogirani'.
- 11 Avg 2007, 14:33
#98231
In kaj naj bi premislili? In kaj je polivanje gnojnice na Jolando Čeplak?
V športu veljajo določena pravila, s katerimi so športniki seznanjeni. Sklepamo lahko, da je tudi Joland za ta pravila vedela. Eritropoetin se lahko vnaša samo z injekcijo. Da bi Jolando zamotili s tem, da jo cepijo proti gripi? V to lahko upravičeno dvomimo. Torej je vedela za kaj gre in vedela je, da je to prepovedano. Če ujamejo nekega drugega športnika rečemo, ah, pacek, treba ga je izločit. Če je naš, pa rečemo, da se nanj zliva gnojnica. To je, če ne drugega, tudi lep vzgled za našo mladino. Če ni naš, po njem, če je pa naš, pa ga branit za vsako ceno. E jej.
Ko avtor navaja obnašanje Jolande v njenih rosnih letih, navaja to kot pozitivno, kot primer, kako naj se mlad športnik obnaša. Ne vem če je takšno obnašanje lahko za vzgled. Pubertetnik je zvedav, rad dela neumnosti, poskuša prepovedane stvari, je neresen. To je normalen mladostnik. Večina jih to brez težav "preboli". Jolando pa je njena prerana resnost na koncu privedla sem, kjer je. Torej? Za svoje najsntike sem kar vesel, da niso bili preresni. No, za enega moram še malo držati pesti in upati, da se bo ženina vzgoja obnesla tako kot se je pri prvem. Pa še jaz moram imeti malo prste vmes.
Potem avtor navaja, da ona že ni tako neumna, da bi se daal ujeti s prsti v vrečki bonbonov. Istočasno pa pravi, da polovico proizvodnje eritropoetina porabijo športniki. Veliko "neumnih" torej. Zakaj bi bila Jolanda pametnejša. Kalkulacija pač. To pot se ni izšla.
Potem pa, koliko je morala trenirati, koliko se je morala odrekati, koliko rpeti. Vse to je morda res. Ampak, a ne trpijo mnogo tudi tisti, ki niso imeli talenta za šport in niso imeli podpore državnih in sponzorskih sredstev in so morali mladi v tovarne delat vsak dan po osem ur. Enolično, vsak dan ienako za mizerne plače. A se nam kaj smislijo. Niti spomnimo se ne na njih. Jolanda pa je imela vedno vse preskrbljeno. Bila je vedno lepo oblečena in obuta, jedla je najboljšo hrano, videla je ogromno sveta, gibala se je v isoki družbi, zaslužila je mnogo denarja. Očitno je hotela še več, brez dodatkov pa ni mogla dati toliko, da bi ji sponzorji to več dali.
Debate o tem, ali so testi pravi ali ne, so nekoristne. Pravila so taka in se jih je treba držat. V rezultate ne dvomim. Lahko pa so bile storjene proceduralne napake. Te pa je treba dokazati. To pravico Jolanda ima in če ji bo uspelo, bo morda lahko tekmovala naprej. Vendar bo to pomenilo, da samo formalno ni kriva. Ostalo pa bo dejstvo, da je segala po nedovoljenih stvareh. Tako je bilo z nekaterimi našimi športniki že v preteklosti. Uspeli so dokazati neke proceduralne napake, potem pa se na ves glas hvaliti, kako niso nič krivi in niso počeli nič nedovoljenega. In mi naivneži jim bomo verjeli in rekli, oj reveži, kako jih je nekdo hotel očrniti. In ti reveži sedaj svetujejo mladim športnikom, kako se naj "prehranjujejo". Za zjokat.
Podobna zgodba, kot z nekaterimi našimi kriminalci velikega kalibra. Obstajajo dokazi, da so kriminalci, ker pa so bile v kazenskih postopkih zoper njih storjene določene formalne napake, so se izmazali. Pa zdaj to pomeni, da niso tatovi, morilci...
nack napisal/-a:Na strani RTV Slovenija je blog športnega novinarja Jureta Tepine o eni najboljših slovenskih šprtnic vseh časov v razmislek vsem nam, ki zelo radi hitro obsojamo....
Jolanda Steblovnik
ZAZNAMKI:
ODDANO: 02.08.2007 || 19:35:50
Jolando Steblovnik poznam iz osnovne šole. Nekje v sedmem, osmem razredu smo se začeli malo več družiti in že takrat se je močno razlikovala od večine atletov. Spominjam se je z nekih priprav v Medulinu, mislim, da je bilo med prvomajskimi počitnicami. Velika večina nas je iskala prvo priložnost za neumnosti, vedno smo bili na preži, kje in kako bi kakšno ušpičili. Kot vsi spodobni najstniki smo se zapletali v neumnosti, za katere upam, da mojim otrokom ne bodo nikoli šinile v glavo. O nas so redno razpravljali trenerji, pa ne o naših treningih, temveč o disciplini in naših pobegih iz hotela, nočnih zabavah s kitaro ob morju in o prvem inhaliranju (na srečo se je pri meni izkazalo tudi za eno zadnjih) ter spoznavanju z atletinjami. Bili smo pač tipični najstniki in na moje zdajšnje začudenje smo to obdobje preživeli brez večjih posledic. Jolanda je bila posebna. Svetlolasa Velenjčanka je bila nadstropje višje in dostop do nje je bil nemogoč, predvsem zaradi njenega trenerja Toma. Ko se nam je vendarle uspelo prebiti do njene sobe, je bil obisk venomer neizmerno dolgočasen. Prav vsakič je govorila le o atletiki in svojih treningih in vedno si je nekaj zapisovala v svoj dnevnik treninga. Rezultate, vmesne čase, počitek, intervale … Takrat je bilo to za nas grozno dolgočasno in nikakor se ni pustila pregovoriti, da pobegne z nami. »Jutri imam težak trening,« je bil vselej njen odgovor.
Kmalu za tem je dobila medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu v Nyiregyhazi na Madžarskem. Medtem ko je ona živela Atletiko, prav nikogar iz naše generacije medulinskih žurerjev ni bilo več med resnimi atleti.
Steblovnikova je postala Čeplakova, kar naenkrat je bila prvo ime najpomembnejšega atletskega menedžerja daleč naokoli in kar je sledilo, je osupnilo prav vse. Še danes se mi naježi koža, ko vidim posnetke in se spominjam, kako sva s snemalcem povsem nepričakovano pod stropom dunajske dvorane ob Donavi doživela svetovni rekord. Muenchenski tek tistega poletja že ni bil več tako čustven, pa čeprav sem se tedaj prvič srečal z Jarmilo Kratochvilovo in stal na stadionu, kjer je postavila svetovni rekord, za katerega lahko rečemo, da je bil vsaj sumljiv, če ne še kaj hujšega. V Parizu sem bil na letališču priča prve Joline stiske v karieri, v Atenah njene veličastne vrnitve in izpolnitve sanj, v Madridu pa popolnega poloma. Prav vsak uspeh sem ji iskreno privoščil, saj vem, kako si ga je zaslužila, in približno si predstavljam, koliko je zanj garala. Poznam veliko vrhunskih športnikov in redko kdo je toliko treniral kot Jolanda.
Pri ocenjevanju poštenosti ljudi se redko zmotim, še redkeje pri tistih, ki jih poznam pol življenja. Tako bi bil, če bi se obtožbe izkazale za resnične (težko me bo prepričal le pozitiven test), neizmerno razočaran sam nad sabo, da sem se pustil tako zavesti.
Zato sem zdaj toliko bolj zakopal v svet eritropoetina in Jolandi ne kaže prav dobro. Pri dokazovanju hormona rEPO (rekombinantnega EPA, zunajtelesnega izvora) gre za enega najzapletenejših laboratorijskih postopkov, ki ima okoli 270 različnih korakov. 270 priložnosti, da gre kaj narobe, a ker so ti znanstveniki nesramno natančni ljudje, gre le redko kaj narobe, kot je šlo pri Heleni Javornik. Tam so v laboratoriju v Barceloni zares veliko zašuštrali, slike proteinskega gela, kronski dokaz, pa tolmačili precej po domače; dobil sem celo informacijo, da so dokaze ponarejali.
Pariški laboratorij, ki je obtožil Jolando, je bistveno bolj izkušen, test za rEPO so celo iznašli tam in upanje, da gre za podobno napako, se lahko izkaže za jalovo. Navkljub našim sumom da gre za križarski pohod, ki se je začel s simultanim napadom tega laboratorija in L'Equipa na Lanca Armstronga. Test, ki ga je potrdila WADA, je edini veljavni in nasprotovanja niti niso tako smiselna; dejstvo pa je, da je uporaba tega hormona za doping razmeroma mlada. Začeli so ga uporabljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, prvič pa so testirali športnike na olimpijskih igrah v Sydneyju. To pomeni, da imajo znanstveniki le sedem let izkušenj in veliko črnih pik zaradi napačnih obtožb največjih imen svetovne atletike. Kljub vsemu so pravila pravila in test je test, čeprav je kar nekaj znanstvenikov, ki opozarjajo, da je milo rečeno nezanesljiv. Jolanda ne bi bila prva, ki bi bila po nedolžnem kaznovana, tudi zadnja ne. Kot me prepričujejo znanstveniki, so možnosti še vedno tri, ne zdi pa se mi logično, da bi bila tako preklemano trapasta. Njen domet je v svetovnem športu praktično neomejen; zakaj bi si zasadila nož v hrbet in se pustila ujeti z roko v škatli z bomboni? Zakaj bi se vozila v stoenki, če so na trgu že nevidni ferarriji: Evropska unija je že dala dovoljenje za dynEPO, eritropoetin, ki ima sestavo glukoze enako človeški, kar pomeni, da je praktično neizsledljiv. Kaj res mislite, da Jolanda z vsemi svojimi možnostmi ne bi posegla po čem takšnem, če bi želela? Nikakor ne trdim, da je nemogoče, uporaba rEPA je mnogo večja, kot si predstavljamo. Moji viri trdijo, da polovico svetovne proizvodnje porabijo športniki!!!
Šport je svet, obrnjen na glavo, v športnem »pravu« si kriv, dokler ne dokažeš svoje nedolžnosti, in polivanje tako primitivne gnojnice po ljudeh, ki so nam prinesli toliko veselja, je najmanj, kar lahko rečem, neokusno. Kdor se le malo spozna na vrhunski šport, bo pred kakršno koli sodbo o primeru Jolande najprej vdihnil in premislil. Premislite malo!
Lep dan!
stanko
In kaj naj bi premislili? In kaj je polivanje gnojnice na Jolando Čeplak?
V športu veljajo določena pravila, s katerimi so športniki seznanjeni. Sklepamo lahko, da je tudi Joland za ta pravila vedela. Eritropoetin se lahko vnaša samo z injekcijo. Da bi Jolando zamotili s tem, da jo cepijo proti gripi? V to lahko upravičeno dvomimo. Torej je vedela za kaj gre in vedela je, da je to prepovedano. Če ujamejo nekega drugega športnika rečemo, ah, pacek, treba ga je izločit. Če je naš, pa rečemo, da se nanj zliva gnojnica. To je, če ne drugega, tudi lep vzgled za našo mladino. Če ni naš, po njem, če je pa naš, pa ga branit za vsako ceno. E jej.
Ko avtor navaja obnašanje Jolande v njenih rosnih letih, navaja to kot pozitivno, kot primer, kako naj se mlad športnik obnaša. Ne vem če je takšno obnašanje lahko za vzgled. Pubertetnik je zvedav, rad dela neumnosti, poskuša prepovedane stvari, je neresen. To je normalen mladostnik. Večina jih to brez težav "preboli". Jolando pa je njena prerana resnost na koncu privedla sem, kjer je. Torej? Za svoje najsntike sem kar vesel, da niso bili preresni. No, za enega moram še malo držati pesti in upati, da se bo ženina vzgoja obnesla tako kot se je pri prvem. Pa še jaz moram imeti malo prste vmes.
Potem avtor navaja, da ona že ni tako neumna, da bi se daal ujeti s prsti v vrečki bonbonov. Istočasno pa pravi, da polovico proizvodnje eritropoetina porabijo športniki. Veliko "neumnih" torej. Zakaj bi bila Jolanda pametnejša. Kalkulacija pač. To pot se ni izšla.
Potem pa, koliko je morala trenirati, koliko se je morala odrekati, koliko rpeti. Vse to je morda res. Ampak, a ne trpijo mnogo tudi tisti, ki niso imeli talenta za šport in niso imeli podpore državnih in sponzorskih sredstev in so morali mladi v tovarne delat vsak dan po osem ur. Enolično, vsak dan ienako za mizerne plače. A se nam kaj smislijo. Niti spomnimo se ne na njih. Jolanda pa je imela vedno vse preskrbljeno. Bila je vedno lepo oblečena in obuta, jedla je najboljšo hrano, videla je ogromno sveta, gibala se je v isoki družbi, zaslužila je mnogo denarja. Očitno je hotela še več, brez dodatkov pa ni mogla dati toliko, da bi ji sponzorji to več dali.
Debate o tem, ali so testi pravi ali ne, so nekoristne. Pravila so taka in se jih je treba držat. V rezultate ne dvomim. Lahko pa so bile storjene proceduralne napake. Te pa je treba dokazati. To pravico Jolanda ima in če ji bo uspelo, bo morda lahko tekmovala naprej. Vendar bo to pomenilo, da samo formalno ni kriva. Ostalo pa bo dejstvo, da je segala po nedovoljenih stvareh. Tako je bilo z nekaterimi našimi športniki že v preteklosti. Uspeli so dokazati neke proceduralne napake, potem pa se na ves glas hvaliti, kako niso nič krivi in niso počeli nič nedovoljenega. In mi naivneži jim bomo verjeli in rekli, oj reveži, kako jih je nekdo hotel očrniti. In ti reveži sedaj svetujejo mladim športnikom, kako se naj "prehranjujejo". Za zjokat.
Podobna zgodba, kot z nekaterimi našimi kriminalci velikega kalibra. Obstajajo dokazi, da so kriminalci, ker pa so bile v kazenskih postopkih zoper njih storjene določene formalne napake, so se izmazali. Pa zdaj to pomeni, da niso tatovi, morilci...
- 11 Avg 2007, 19:25
#98266
Veliko odzivov sem prebral na netu v zadnjem času, sem pa presenečen, da je najbolj mil med tekači. Mar ne tečete zase, za svoje zdravje in dobro počutje? Če je Jolanda posegla po nedovoljenih sredstvih, je vredna VSAKE obsoje. Veste koliko otrok je začelo teči zaradi nje, jim je vzor?
Morda pa tudi nisem presenečen, kaj pa vem. Če povzamem del Bergantovega bloga: "Tudi mi, tekači, bomo prizadeti. Zdaj bo še več sovražnikov teka - ... - žugajoče kazalo za nami in se nam posmehovalo. Češ, kaj pa ste vzeli, da tako tečete..." Torej morda ni presenetljivo, da so najbolj glasni tisti, ki samo TV gledajo, saj je to nekakšno opravičilo, zakaj pa oni ne tečejo.
Morda pa tudi nisem presenečen, kaj pa vem. Če povzamem del Bergantovega bloga: "Tudi mi, tekači, bomo prizadeti. Zdaj bo še več sovražnikov teka - ... - žugajoče kazalo za nami in se nam posmehovalo. Češ, kaj pa ste vzeli, da tako tečete..." Torej morda ni presenetljivo, da so najbolj glasni tisti, ki samo TV gledajo, saj je to nekakšno opravičilo, zakaj pa oni ne tečejo.
- 21 Avg 2007, 11:18
#99141
počakajmo do končne razsodbe!
Kriv je tisti, ki se mu dokaže. In če ji bodo dokazali, je pač kriva!!! ŽAL!!!
Razne Starete, Tepine, Bergante pa pustimo, da blogajo vsak po svoje!!!
dr. medicine, tako oklicani dr. Stare, ki se je v mladosti rad igral zdravnike in so ga pac vec let prenasali v propadli Olimpiji, pač ne more soditi o vsem kar vsevpek, dokler nima vseh rezultatov testov v roki (baje se opravi 270 analiz za EPO,
je nekdo prej citiral). Te dokumente bosta verjetno v roke dobila Jolin odvetnik in strokovnjaki, ki jim bosta te teste zaupala, da jih lahko proučijo. In se verjetno nanje pritožila, če se bo v njih pokazala kaka nepravilnost!
do takrat pa počakajmo. v naslonjaču s pivom v roki in ne kritizirajmo. Žal je postal doping del nas. VSI vrhunski športniki se dopingirajo vsaj s tistim, kar je postalo legalno, velika večina jih je pa itak že malo naprej. ŽAL!!!
primerjajte samo misično maso atletov iz obdobja Owensa in teh mišičnjakov sedaj!!!??? Mogoče je pa to zaradi jajc, ki so jih znesle dopingirane KURE!!!
LP
Kriv je tisti, ki se mu dokaže. In če ji bodo dokazali, je pač kriva!!! ŽAL!!!
Razne Starete, Tepine, Bergante pa pustimo, da blogajo vsak po svoje!!!
dr. medicine, tako oklicani dr. Stare, ki se je v mladosti rad igral zdravnike in so ga pac vec let prenasali v propadli Olimpiji, pač ne more soditi o vsem kar vsevpek, dokler nima vseh rezultatov testov v roki (baje se opravi 270 analiz za EPO,
je nekdo prej citiral). Te dokumente bosta verjetno v roke dobila Jolin odvetnik in strokovnjaki, ki jim bosta te teste zaupala, da jih lahko proučijo. In se verjetno nanje pritožila, če se bo v njih pokazala kaka nepravilnost!
do takrat pa počakajmo. v naslonjaču s pivom v roki in ne kritizirajmo. Žal je postal doping del nas. VSI vrhunski športniki se dopingirajo vsaj s tistim, kar je postalo legalno, velika večina jih je pa itak že malo naprej. ŽAL!!!
primerjajte samo misično maso atletov iz obdobja Owensa in teh mišičnjakov sedaj!!!??? Mogoče je pa to zaradi jajc, ki so jih znesle dopingirane KURE!!!
LP
VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA