- 16 Avg 2007, 10:13
#98633
Praznično sredo smo družinsko izkoristili za enodnevni skok na morje. Popoldne sem jaz skočil vmes na ta tek, moje pa pustil v Katoru, kjer so se raje namakali v morju, kot me spremljali na tekmi.
Podobno, kot na Bledu, se mi je tudi tu zgodilo, da sem prvo osebo znano, ki sem jo srečal, srečal mojega prvega konkurenta (Bojan Vergles iz Kopra, s katerim sva se tudi zmenila, da greva na ta tek).
Kljub temu, da nas je bilo skupno okoli 100 tekmovalcev na dveh različnih razdaljah, je bila udeležba mednarodna (Hrvaška, Slovenija, Italija). Zelo veliko poznanih, iz TF in drugih tekaških prireditev.
Vreme seveda poletno, sončno in vroče, vendar za tek vseeno malo prevroče.
Na ta tek sem se prijavil zaradi enega glavnega razloga: prvič v življenju sem se želel uvrstiti absolutno med prve tri. Zdaj boste verjetno rekli, da sem prevelik optimist in da previsoko letam. Dejstvo je, da sem gledal lanske rezultate krajše razdalje (4,8 km), kjer je imel zmagovalec 20:03 minute.
Sama tekma: prvič v življenju sem tekmoval na tako kratki razdalji (v Sloveniji so ponavadi krajše razdalje za mladince, daljše pa za člane). Štart skupni na krajši in daljši progi z glasnim odštevanjem sekund in piskom piščalke. Proga se najprej začne spuščati, zato tudi rekordni čas na 1. km 3:17. Vendar se pa potem vse do cilja rahlo dviga (kolikor smo šli na začetku dol, smo morali iti kasneje tudi gor), ker je bila naša proga krožna in smo končali na istem mestu, kot smo začeli. Stalno se me je držal Alen Rejc (a vidiš, da sem te omenil
), katerega sem spoznal danes pred štartom (z njegovi "fotrom" pa se že od prej poznava, a ne Aleks ). Omenjam ga zato, ker je to en hud tekač. Brez kakšnega posebnega treninga je stalno držal moj tempo. Čez vso progo sem se spraševal kdaj bo popustil, pa kar ni. Jaz mu zbežim malo naprej, on me spet ujame. In tako vse do 4. kilometra, kjer sva bila stalno 2. in 3. Zadnjih 800 metrov, še zadnji klanc, z mano je konec, grem na ful, a ne gre hitreje, ni več moči, suha usta, konec je, vidim da mi ne bo uspelo in se predam. Alen je v cilj pritekel tik pred mano. V zadnjih metrih pa so še eni padli mimo, tako da nič od željene uvrstitve. Meni se je zdelo, da sem v cilj pritekel absolutno 5. No kasneje sem na rezultatih videl, da sem bil dejansko 6. NEZADOVOLJEN.
Zanimivost o konkurenci. Moj letošnji čas 19:50, je bil za 13 sekund boljši od lanskega zmagovalca, pa vendar je letos to zadostovalo le za 6. mesto.
Sem pa po tem teku spoznal, da sem sposoben teči hitro, vendar je vprašanje koliko časa.
Predragu: Pogrešal sem km oznake na kratki progi (od tam dalje, kjer se proga razcepi na makadam), pogrešal sem še eno okrepčevalnico na kratki razdalji, glede na to vročino.
Podobno, kot na Bledu, se mi je tudi tu zgodilo, da sem prvo osebo znano, ki sem jo srečal, srečal mojega prvega konkurenta (Bojan Vergles iz Kopra, s katerim sva se tudi zmenila, da greva na ta tek).
Kljub temu, da nas je bilo skupno okoli 100 tekmovalcev na dveh različnih razdaljah, je bila udeležba mednarodna (Hrvaška, Slovenija, Italija). Zelo veliko poznanih, iz TF in drugih tekaških prireditev.
Vreme seveda poletno, sončno in vroče, vendar za tek vseeno malo prevroče.
Na ta tek sem se prijavil zaradi enega glavnega razloga: prvič v življenju sem se želel uvrstiti absolutno med prve tri. Zdaj boste verjetno rekli, da sem prevelik optimist in da previsoko letam. Dejstvo je, da sem gledal lanske rezultate krajše razdalje (4,8 km), kjer je imel zmagovalec 20:03 minute.
Sama tekma: prvič v življenju sem tekmoval na tako kratki razdalji (v Sloveniji so ponavadi krajše razdalje za mladince, daljše pa za člane). Štart skupni na krajši in daljši progi z glasnim odštevanjem sekund in piskom piščalke. Proga se najprej začne spuščati, zato tudi rekordni čas na 1. km 3:17. Vendar se pa potem vse do cilja rahlo dviga (kolikor smo šli na začetku dol, smo morali iti kasneje tudi gor), ker je bila naša proga krožna in smo končali na istem mestu, kot smo začeli. Stalno se me je držal Alen Rejc (a vidiš, da sem te omenil
), katerega sem spoznal danes pred štartom (z njegovi "fotrom" pa se že od prej poznava, a ne Aleks ). Omenjam ga zato, ker je to en hud tekač. Brez kakšnega posebnega treninga je stalno držal moj tempo. Čez vso progo sem se spraševal kdaj bo popustil, pa kar ni. Jaz mu zbežim malo naprej, on me spet ujame. In tako vse do 4. kilometra, kjer sva bila stalno 2. in 3. Zadnjih 800 metrov, še zadnji klanc, z mano je konec, grem na ful, a ne gre hitreje, ni več moči, suha usta, konec je, vidim da mi ne bo uspelo in se predam. Alen je v cilj pritekel tik pred mano. V zadnjih metrih pa so še eni padli mimo, tako da nič od željene uvrstitve. Meni se je zdelo, da sem v cilj pritekel absolutno 5. No kasneje sem na rezultatih videl, da sem bil dejansko 6. NEZADOVOLJEN.
Zanimivost o konkurenci. Moj letošnji čas 19:50, je bil za 13 sekund boljši od lanskega zmagovalca, pa vendar je letos to zadostovalo le za 6. mesto.
Sem pa po tem teku spoznal, da sem sposoben teči hitro, vendar je vprašanje koliko časa.
Predragu: Pogrešal sem km oznake na kratki progi (od tam dalje, kjer se proga razcepi na makadam), pogrešal sem še eno okrepčevalnico na kratki razdalji, glede na to vročino.
podaljšali do Novigrada, od tam pa po krajšem namakanju 
in pripadajoči hidraciji skočili k Predragu v Brtoniglo. Z Ladotom sva se v hudi vročini spopadla z 11,5 km progo in malo prej kot v predvidenem času skupaj pridrvela 
v cilj, kjer so naju ostali družinski člani že nestrpno čakali. Na razgibani progi sem ugotovil, da očitno ne znam teči navzdol, saj sem težko prigarano na vzponih, na spustih vztrajno izgubljal 
. Čas po teku je v dobri družbi kar prehitro minil - naslednjič bo potrebno planirati nočitev in užiti tudi več pestrega družabnega življenja.
