Zadnje novičke

[tini]

V moji galeriji imate ene par fotk za prvo silo.
Analize sledijo!

LpTini

[Tjaša]

Plitvice so za nami. V pričakovanji lahkih korakov po sanjski pokrajini, obsijani s soncem, skozi senčni gozdiček, nad prečudovitimi jezeri in spoštovanja vrednimi slapovi smo se sredi noči zbral v Tivoliju. Vreme ni kazalo nič dobrega, a se tega v temi ni dalo presoditi. Računali smo vsaj na pozno pomladne ali začetno poletne temperature, a smo se ušteli.
Ob spretni in odločni nogi šoferja ter njegovi iznajdljivosti smo hitro prečkali mejo s Hrvaško. Bolj ko smo se približevali Plitvicam, bolj nas je objemala težka sivina neba. Oblaki so se grozeče spuščali in tesnobno božali gozdove in navrgli prve kaplje. V Plitvice smo prispeli zelo zgodaj in se nekaj časa motovilili, da smo našli prijavno mesto. Bile so še precej zapuščene, vendar so bili znaki, da se bo tu nekaj dogajalo, očitni. Uredili smo formalnosti in sedli k prepotrebnemu kofetku in »zajtrku«. (stavim, da »naš« avtobus še nikoli ni prevažal toliko bananinih olupkov)
Nastopil je čas za pripravo in ogrevanje, nebo pa je vse bolj jokalo. Njegove solze so nam polzele za vrat, zraven pa je prste stegnila še mati zima. Brrrr, jamrali smo pa tako samo tisti iz »peresno lahke kategorije«, naš maratonec in drugi težkokatergorniki so se spleta vremenskih okoliščin razveselili.
Na štartu se je najprej oblikovala skupina »dolgoprogašev« in štartala z desetminutno prednostjo pred »tekaško-pohodniško« skupino. Težjo nalogo, prebiti se do starta, sva imeli z Matejo, saj sva morali uporabiti vse slalomske izkušnje, da sva se izognili vsem mogočim in nemogočim marelam, ki so nama zlivale dež za vrat.
Najina 7 km proga je bila kljub kapljam odlična, speljana skozi gozdiček ob jezeru, z nekaj vzpona v obe smeri. Bilo je dovolj hladno, da težav s prekomernim ogrevanjem nisva imeli. Obe sva začeli taktično počasi in progo kar v spoštljivem (za naju) času tudi v celoti pretekli. Precej dela sva imeli z »zaletavajočimi« tekači, ki so verjetno prvič »tekli« in sicer po sistemu »šprint + stoj in pridi do zraka«. So pa zavzeli širino cele ceste, tako da si moral kakega občasno kar prestaviti v stran.
Ponosna sem nase, ker mi je uspelo preteči vse kuclje in celo piti med tekom, čeprav se je moja glava globoko strinjala z Lučkotovim komentarjem svoje proge »Ovim brdima nikad kraja!«.
Nato sva v cilju čakali naše 16 kilometraše. Evo: Prvi Lučko, res izmozgan, me je kar malo zaskrbelo, ampak zelo hiter in zadovoljen. Za njim seveda naša Simispidigonzales, za njo pa še Nataša, kot vedno, nasmejana. Nevekateri Obi, sem ga žal, spregledala. BRAVOOO!
Premraženi in mokri do kosti smo opravili hiter doping s krofi, pirom-karlovačkim in kokakolo, v »žrebalni« boben (moja posebna zgodba) smo odvrgli številke in se preoblekli v tople cunje (kolikor smo jih sploh imeli) in se odpravili čakat našega vrhovnega poveljnika v vseh pogledih – Tinija.
Ko smo opazovali prihajajoče maratonce, jih je bilo precej hudo hudo izmučenih in čeprav smo bili seznanjeni, da je tale maraton peklenski, nas je skrbelo. V Tinijevem predvidenem času so se Obi, Simi in Lučko odpravili v častno spremstvo Tiniju, punce pa smo mu hotele narediti špalir, pa iz tega ni bilo nič, saj je deževalo kot za stavo, marela pa je bila le ena. Torej smo postavile častni šopek ob prihodu v cilj. Kmalu smo zagledale častno četvorko s Tinijem na čelu, utrujenim, a nasmejanim. Skoraj smo povzročile potres, ko se nam je skala odvalila iz srca. TINI, res si KRALJ!!!! Č E S T I T A M O!!!

Ampak zgodba še ni zaključena – sledi Tjašina zgodba.

[Tjaša]

Ob vseh lepih, močnih in tudi mokrih doživetjih je tale »plitvički dan« spremenil eno od mojih dolgoletnih prepričanj. Kot veste, nisem verjela v žrebanja in druge variante, kjer ima »sreča« prste zraven.

Tako zelo nisem verjela v naključja sreče, da se takšnih priložnosti nikoli nisem udeleževala. Tudi včeraj ni bilo drugače. Zame so se »plitvice« zaključile s Tinijevim prihodom na cilj, ups, z zasluženim makaronovim obrokom po tekmi. Tako smo lepo posedali v restavraciji in analizirali predhodne dogodke. Nato se ena od deklet spomni, da bo podelitev nagrad zmagovalcem in žrebanje štartnih številk. Le zakaj bi se Tjaša hodila namakat na dež, ko pa je tako prijetno sedeti ob kavici in toplem radiatorju. Vsi so odhajali, Tjaša in Lučko pa sta si zaslužila trenutek intimnosti v toplem objemu kavarne. No, pri najinih letih je tega kaj kmalu dosti in sva se odpravila proti avtobusu.

Na kar nama Mateja teče naproti, v svojem kot še nikoli doslej, življenjskem finišu in maha z rokama in kriči »Tjaša, hitr dol, na oder, izžrebana si bla!« In moja nora glava pojma izžrebana ne zaznava. Zato nadaljuje »prid hitr, sam petnajst minut maš časa, da dobiš prvo nagrado – gorsko kolo«! Še vedno ne dojemam. Zato me od zadaj porinejo, Mateja pa zgrabi mojo roko in že tečeva v cilj. Med potjo mi vse razlaga in čeblja nekaj o osebnem dokumentu, pa da moram na oder…
Še nikoli, odkar se zavedam, s nisem počutila tako oslovsko, butasto, zmedeno.
Kot bi bila iz gume, sem se prepustila drugim, da so upravljali z menoj, me porinili na oder, mi pomagali najti osebno izkaznico in sploh ne vem, kaj se je dogajalo na odru, še manj pa sem si zapomnila svojo štartno številko. Ampak se je kar dobro izteklo, tudi brez nje. Spomnim se samo rok, ki so stiskale mojo in tistega rumeno-modrega kolesa, ki sem ga dvignila in odnesla z odra (še sama ne vem kako).
Naj povem še to, da so moji senzorji močno zaznavali nezadovoljstvo naših sosedov, da gre kolo v EU!

Tini, hvala, ker si ovekovečil mojo zmedo, bom imela vsaj spomin, da se »SREČA« tudi meni lahko »ZGODI«.

Ja, družba, to je BIL moj dan, da pa bo VEDNO moj, bom morala pa kar sama pljunit v roke! Ha, ha, to pa že znam!

[lojzeP]

Ja, svaka čast jahačem apokalipse za tale vaš napor - a pa da bi jaz moral biti zraven - brrrr, me kar malo zmrazi.

TF sindrom razsaja naprej - več kot prepričljivo.
No ja , za makaroni mi je pa res malo žal, pa Velebitsko pivo - uaaaau !!!

Tjaša tale zgodba se pa bere kot kak Cezarjev znani izrek, da ne sprašujem naprej, koliko ste imeli prostora v busu pri prtljagi ob vrnitvi. Aja, saj ste vse banane prej pojedli, pol pa verjetno ni blo problema za "lovorike".
Samo ne mi rečt, da je Lučko pri povratku skozi na njemu sedel, zdej bomo moral pa poslušat, da se je revež taaaaaaako matral na teku, pol je pa še domov prikolesaril.


V glavnem, če sem čisto pošten, sem vam kar precej fouš, ker pa to ne gori, bomo pa ob prvi priliki malo drugače to zalili.

2x LP

[Lučko]

Hoj forumci, še nekaj mojih tekaških vtisov iz Plitvic. Po skopih informacijah in zgibanki, ki je (naj bi) predstavila konfiguracijo proge, smo šli forumci na start z mešanimi občutki. Tek smo vsi po vrsti vzeli nekako s strahospoštovanjem, saj nobeden od nas ni vedel, kaj nas čaka na tistih 16 km.
V samem začetku teka, je trasa potekala po asfaltirani cesti nacionalnega parka. Bila je več ali manj ravninska do glavne ceste, po kateri smo se v Plitvice pripeljali. Sledil je skoraj 5 km spust do mostu čez reko Korano. Od tu naprej pekel. Prvi km klanca, še vedno glavne ceste, je bil za nami. Z mislijo na zgibanko in informacije (caa 3,5 km klanca), sem si sam pri sebi dejal: no v redu, še 2,5 km klanca in bo vse OK. Jok brate, »brdima nikad kraja«. Ko smo skrenili z glavne ceste in se obrnili nazaj proti Plitvicam, so se začeli meni najdaljši kilometri, odkar tekmujem. Cesta se je vzpenjala po sosednjem bregu Korane. Sam klanec ni bil pretirano strm, vendar moč je pobirala dolžina in sam tempo tega klanca, ki ga ni in ni hotelo biti konec. Na mojo psiho je začel vplivati pogled, ko sem prišel iz redkih ovinkov na dolge odseke ravne ceste, ko si videl pred sabo samo še nadaljevanje klanca. Res ta skoraj 5 km klanec ni bil izredno strm, vendar za noge in psiho močno utrujajoč.
Po koncu tega pekla se je proga začela spuščati, do 2 km pred ciljem. Tu pa meni nastopi neverjetna kriza. Cesta navidezno ravninska, se je vseskozi počasi vzpenjala in mi pobirala iz metra v meter še zadnje atome moči. Pulz na 178 ni dal nobenega efekta, nobene hitrosti (zdelo se mi je da hodim), šlo je zgolj za »preživetje« in priti nekako končno v cilj.
Na cilju mi je Tjaša dejala, da me v takšnem stanju še ni videla. In res, moje počutje je bilo katastrofalno (mnogo bolje in tudi manj utrujeno sem se počutil po teku na GEOSS). Potreboval sem kar nekaj časa, da sem prišel k sebi.
No konec koncu, smo po vojno vsi generali in tudi moje mnenje o progi se je kaj hitro spremenilo. Proga je bila (na oko) izjemno lepa, okoliš čudovit, še posebno tek blizu jezera. Tudi rezultatsko, glede na konfiguracijo proge, sem bil izjemno zadovoljen (1:19:43; 4,59 t/km), predvsem pa sem bil zadovoljen, da se prišel na cilj.
Plitvice, vidimo se leta 2005.
PS
Našo mirovno-tekaško odpravo v Plitvice (se pravi na Balkan) smo poimenovali v TFSFOR.

[Lučko]

Res ta skoraj 5 km klanec ni bil izredno strm, vendar za noge in psiho močno utrujajoč.

Vem, da odgovarjam sam sebi, vendar moram dodati še naslednje: na mojo psiho in energijo teka v ta klanec je močno, močno vplivala moja misel na našega TF-ca Franca. Res, res sem se spomnil nate Franc in ne enkrat, predvsem sem se spomnil na tvojo gorenjsko trmo. Ta klanec je moj prispevek k tvoji čimprejšni ozdravitvi.

[kacj]

Nastopil je čas za pripravo in ogrevanje, nebo pa je vse bolj jokalo. Njegove solze so nam polzele za vrat, zraven pa je prste stegnila še mati zima. Brrrr, jamrali smo pa tako samo tisti iz »peresno lahke kategorije«, naš maratonec in drugi težkokatergorniki so se spleta vremenskih okoliščin razveselili.

Vreme je bilo tocno tako, kot sem ga napovedal (zelel?), ko smo z avtobusom odrinili iz Ljubljane. Rahlo prsenje dezja, okoli 15°C - kaj lepsega si za ta cas res ne bi mogli zeleti

In kako sem sam videl progo?
Lotil sem se je kar s precej spostovanja, saj tako dolge proge s toliko vzpona se nikoli nisem pretekel. Na startu je bila velika gneca, zato sem prva dva km pac sledil toku mnozice. Na glavni cesti je gneca popustila in pet km v glavnem navzdol sem tekel po obcutku, priblizno 4:10 /km. Ze ta pol navzdol se je precej vlekla (kolena je nabijal tudi asfalt), dejstvo, da bo treba visino po drugi strani reke pridobiti nazaj, pa mi je velevalo, da se vzpona vsaj na zacetku lotim cimbolj previdno. Nekaj casa sem sledil kolegoma iz sezanskega kluba, ko sem zacutil, da bi slo se malo hitreje, pa sem sledil nekatere, ki so nas prehitevali. Po 10 km sem se malo pospesil, saj sem si rekel, da je samo se 6 km do cilja, pa tudi klanec bi moral kmalu popustit. Sotekmovalcev je bilo v tem zadnjem delu ze zelo malo, v glavnem sem sreceval tiste iz 7 km tekme, ki so se sprehajali do cilja. Nekajkrat so zasedli celo sirino proge in se niso prevec zmenili za nas, ki smo jih prehitevali. Se ena slabost zadnjega dela proge je bila ta, da je kar naenkrat zmanjkalo velikih kilometrskih oznak in od 13 km nisem imel prave informacije, kako dalec se moram vzdrzati. Nekaj minut tudi nisem videl nobenega od tekacev, tako da sem se ustrasil, ce sem sploh na pravi progi. Na 15 km sem na tleh le opazil zapisano stevilko 15, kar me je malo pomirilo. V cilj sem vesel prispel v casu 1:15:07 (neto).

Veljalo bi omeniti tudi neverjeten pogum kolegice Mateje A. iz nasega avtobusa, ki se je kar med tekom (na 16 km) odlocila, da bo "podaljsala" tek kar na celotni maraton. S progo je opravila pod stirimi urami! Njej in Tiniju


PS, Lučko, a nismo rekli kar TFOR ?

[Lučko]

Kacj,
s Tjašo se ti opravičujeva, ker je mene določila za prvega forumca v cilju . Ker nisi imel majčke TF in ker te verjetno ni (s)poznala je prišlo do tega. Čestitava ti za super rezultat na tako težki progi . Bravo tudi Mateji in Tiniju, skratka vsem TF-cem !
PS
Dodal sem še "S" =Slovenija

[Fotr]

Tjaša in Lučko, prava mojstra sta za opis vajinih tekov, se takoj čuti, da se jih udeležita s srcem in rada sodelujeta. Vajina opisa, začinjena še z Kacjovim dodatkom sem bral kot napeto zgodbo in res čestitam vsem udeležencem iz TF, da ste na teku doživljali lepe trenutke in s srčnostjo premagovali težke ovire. Seveda pa čestitam tudi za dosežene rezultate in za zmage nad številnimi kilometri, klanci in spusti. Nekaj posebnega smo tukaj na forumu!

[tini]

Se moja analiza kot obljubljeno.

Plitvice so nam bile tokrat z idealno tekasko klimo "user friendly" . Glede na to, da sem se odlocil za 42km(in da kaksno leto nisem pretekel niti enega) sta bili trema in adrenalin kar precejsnja, pa da niti ne govorim o kvalitetno prespani noci . Najbolj grozen del teka mi tako se vedno ostajata tista ura, dve pred samim startom.

Glede na konfiguracijo terena sem vzel ta maraton seveda s primernim strahospoštovanjem. Tekel sem ga sicer prvic, tako, da sem zahtevnost le-tega lahko ocenjeval le na podlagi pripovedi izkusenih tekaskih mackov in seveda profila proge - proga je tehka .

Po uvodnem spustu (6.5km) se je za mene začelo glavno guslanje (vzpon) do cca. 21km. Na polovici sem imel tako cas 1:56. Drugi del proge je deloval sicer precej prijaznejse, tako, da sem potihem racunal na cas pod 4mi urami. Vendarle se je pokazalo, da mi primankuje daljsih tekov (edini tek, daljsi od 25km, ki sem ga letos opravil je bil velikonocni PST - torej je res cas, da ga v nedeljo ponovim(o)). Prava katastrofa je bila teci po 35 km, kjer sem tudi najvec izgubil. Lučko, TNX se enkrat za spremljavo v zadnjem, najhujsem km, kot tudi celotni ekipi za ves support, predvsem na cilju. Cestitam vsem za dosezke, se posebej pa Zarji - to je res noro.

Sledilo je primerno kosilce in hidracija z Velebitskim pivom in Karlovackim, ki je bil for free . Hvala vsem Tfjevcem za super druzbo, kot tudi ekipi Marathon95-a.

Potem smo pobrali se tisti bicikl za Tjašo (zdej je ze v navadi, da TFjevci pobiramo glavne nagrade na hrvaskih tekih), pa pocasi proti EU .
Del ekipe se je potem ustavil se v Piramidi (le kje bi drugje?), potem pa lagano home.

Tini

P.S. Slikovnega materiala imam za ene 60 fotk. Bom zapekel.

[dpop]

Bravo Lučko, bravo Tjaša, bravo Tini, bravo Simi, bravo Nataša...
(ma, ne morev vec poimensko nastevat... Boli ruka PRESS)
in VSI ostali TF... sem gledal na HTV, ko je kazalo start, pa nisem
videl nobene majcke... zgleda da niste ravno iz prvih bojnih vrst
jurisali

Skratka... HIP HIP HURA (za vse)

LP Darko

P.S. Lučko... kam je pa tvoj general na evropski zastavi "spizdu"?

[ales]

Tudi rezultatsko, glede na konfiguracijo proge, sem bil izjemno zadovoljen (1:19:43; 4,59 t/km), predvsem pa sem bil zadovoljen, da se prišel na cilj.

Ma Lučko, dons si pa ti zame en VELIK car!!! Saj tolk sva midva tekla v ravninskih Radencih !?! Uf, kako bi mi prišla prav taka pripravljenost čez 14 dni na teku v Železno Kaplo. A nebi slučajno ti tut prišel?

Čestitke tudi vsem ostalim!

[Tjaša]

Uf, kako bi mi prišla prav taka pripravljenost čez 14 dni na teku v Železno Kaplo. A nebi Lučko slučajno ti tut prišel?

Aleš & company!
Sej sem tiho , ampak kar naprej zvoni telefon pri Lučkotu in se menijo za tekmo tuki, za tekmo tam, pa ... Ampak Lučko ima po 20. juniju odobren DOPUST, pa NOČE it! A jaz bom pa zdaj brez morja ostala? In ravno danes so vremenkoti napovedali lepo, vroče poletno vreme!
Vse sem mu že obljubila: da mu bom kuhala kofe in kosilo, da bom pomivala posodo, da bo lahko kar naprej laufau, da ga bom masirala in še marsikaj ...., pa me NE USLIŠI

Fantje, dejte mir

[lojzeP]

Ma dej nehej komplicirat Tjaša.

Saj si že večkrat napisala, da je Lu(l)čko le tvoj, kar pomeni, da so tudi dopusti ( po vsej verjetnosti ) skupni, a ne . Saj se bo človek mal prekuru, ko takole skozi okoli dirka, pol bo pa še prav priliznjeno tebe spraševal, kdaj boš imela kaj dopusta, pa , če imaš kaj časa, da bi ga mal zmasirala, pa ...

Če ga pa kak frend pokliče je pa zato, ker bi možakarja rada kak pir spila, pa se mal zgovarjata, da bi kao šla tečt.
Mi ni čisto nič jasno, da tebi, kot borki za ženske pravice to še ni kapnilo.

2x LP

P.S. Sicer pa, sem prebral, da si bila tudi ti zagnana v Plitvicah. Pa v petek je ženski AFŽ v Ljubljani. Se bojim, da bo tudi Lučko kaj podobnega , kot je bil tvoj zadnji stavek zgoraj ,in to prav kmalu, napisal tvojim kolegicam.

[oranzni_slon]

Pozdrav!

Spostovani udelezenci odprave Plitvice 2004, moja malenkost oranzni slon vam iskreno cestita za vse dosezke. Imam ze cel vecer raztegnjeno dekco v smeri proti Plitvicam in delam tole:
Tako lepo prebrat, da ste se junasko drzali vsi po vrsti in da je glavna nagrada sla v EU. TF ima ocitno letos en tak lep abonma.

lp, oranzni slon