Malo pozno sem se oglasil, ampak se mi zdi pomembno da podam še moje gledanje na celotno situacijo! Sicer moram priznati, da nisem prebral vseh prispevkov, tako da se že vnaprej opravičujem, če se bom kje ponovil.
Kar se tiče vremenskih razmer, moram povedati, da ga ni vremena, da ne bi mogli opravit vseh treh treningov.
KOLO: Pogoj je samo kolesarski trenažer, ki ne stane veliko (še posebej če si kupiš poleg še novo kolo
), pa imamo vse kar potrebujemo v celem letu. Pozimi je najboljše kombinirati kolo z smučarskim tekom, saj je to najboljša zamenjava zanj, pa še poceni je (vsaj za zdaj). Sam od letošnjega leta uporabljam tudi rolke za tek na smučeh...ker se mi ne da zmeraj nekam vozit, pa še trening lahko opravim ponoči z lučko na glavi (potrebujemo seveda asfalt). Kombiniramo lahko tudi z gorskim kolesom, s katerim se z lahkoto vozimo po snegu, blatu, dežju,...poleg tega pa nam ni nikoli toliko mrzlo kot na specialki. Trenažer je zadeva, ki ti omogoči alternativno vadbo kolesa v vsakem vremenu, ter ob vsakem času (za tiste, ki si ne morejo privoščit rekreacije pred deveto zvečer ko gredo otroci spat). V dveh urah treninga lahko naredimo trening, ki odtehta 4 ure kolesa. Poznam tekača (maraton 2:28), ki je sedaj navdušen kolesar, ki je letos napravil 2500km s kolesom ter kar 4800km na trenažerju. To je sicer izjemno veliko, a kaj ko je fant iz Štajerske in nima druge možnosti. Za vse tiste, ki imajo avto in čas pa vsekakor priporočam kolesarske izlete po slovenskem in hrvaškem primorju.
TEK: Nikoli me še ni vreme odvrnilo od teka (niti -15, niti burja 125km/h). Tečemo lahko v vsakem vremenu in v vsakem času (4:30 zjutraj ali 22:00 zvečer), odvisno seveda od naše volje in seveda počutja.
PLAVANJE: tu je problem termin, ki je ponavadi v tistih urah, ki bi jih uporabljali najbolj zaseden. Sam hodim na Fakulteto za šport, naredim vaje od 21:00 do 22:00, ter nato serije ali distanco od 22:00 do 23:00. Lahko pa isti bazen uporabite tudi vsak dan med 6:30 in 8:00 (za tiste, ki delajo kasneje). Za tiste, ki se težje organizirajo ali spravijo k večernemu treningu, predlagam da se pridružijo enemu izmed klubov, ki ponuja vodeno vadbo (npr. 3K SPORT).
PREHRANA IN OSTALO: tudi jaz sem mnenja, da se največ naučiš iz lastnih izkušenj, predvsem si jih pa pridobiš z leti treninga. Tudi sam sem bil pristaš tega, da sem poskušal popiti toliko in toliko, ter pojesti zopet toliko in toliko. Ampak izkušnje so prinesle nekaj drugega, in sedaj moram reći, da popijem in pojem veliko manj kot sem včasih. Zadnjič smo bili na pripravah vojaške triatlonske reprezentance, pa sem naredil 2-urni močan tekaški trening z dvema izjemnima triatloncema, ki sta se na ta tek podala popolnoma brez vsega...no, eden je imel zadaj skrit en gel, ki ga je proti koncu zaužil. Sam sem prišel do spoznanja, da sem sposoben teči 8ur brez enega samega dodatka v obliki trde hrane...na prvih tekmah pa sem se basal z geli kot piškotki
Da strnim misli glede zgoraj napisanega. Menim, da se rekreativni triatlonci vse preveč posvečajo teoretičnim napotkom različnih mojstrov prehranjevanja, ali bivših ali še aktivnih domačih in tujih zvezd triatlona. Menim, da sta pri tem športu najpomembnejši dve stvari: čas in cilj, ki ga želimo doseči. Vsi, ki niso študenti, ki niso samostojni podjetniki s prostim delovnim časom, ki niso profesionalci, ki nimajo obveznosti z družino...imajo zelo omejen čas za izvajanje treningov...še posebej, če jih ob tem druge polovice ne podpirajo v celoti. Vsi ti, se lahko gredo triatlon zgolj za zabavo in preživijo znotraj te discipline pod 10 ur tedensko. Vsi tisti, ki pa si postavijo malo višje cilje, in imajo seveda iste pogoje, pa morajo za dosego teh ciljem zelo veliko garati in se marsičemu odpovedati. Nihče mi ne bo dejal, da je po celodnevnem garanju v službi in doma, užitek ob desetih zvečer iti delat tempo tek v noč, ki ima -10.
Tu pa seveda potem pride do izraza težina cilja, posameznikova odločnost za dosego zastavljenega cilja, ter seveda "počutje", ki marsikoga ustavi, kljub strašanski želji.
Sam sem na začetku kariere (kako se to čudno sliši, saj sem šele dobre tri leta v tri vodah) treniral tudi do 30ur na teden (imam namreč super službo). Treniral sem zjutraj ob šestih, tekel od 22:00 do 02:00 zjutraj, treniral ob nemogočih vremenskih razmerah, treniral....in vse to ob popolni predanosti družini...brez ene ure dnevnega počitka...zgolj z 5-6ur spanja na noč. Dosegel sem, kar sem dosegel...osebno mislim, da sem v tako kratkem času dosegel veliko.
Sedaj so se zadeve korenito spremenile. Ure in ure treninga, ter pomanjkanje počitka, so naredile svoje. Poleg tega pa je tempo življenja, ki se v treh letih ni prav nič spremenil (še mnogo se je povečal - imam maserja, ki me masera zastonj, pa pri njem nisem bil že par mesecev
), naredil svoje! Kar naenkrat sem se znašel v koži tistih triatloncev, ki morate svoje treninge podrejat normalnemu toku življenja (služba, družina), z razliko, da sem v letošnje leto prinesel zmagovalno miselnost prejšnjega uspešnega tekmovalnega leta. To dvoje pa je smrtonosna kombinacija
Zaradi vsega tega sem moral spremeniti svoje cilje, saj bom lahko le na tak način še zmeraj v tri vodah, poleg tega pa bom imel še zmeraj dovolj energije za tiste, katrim sem jo dolža dajati.
Ups, malo sem zabluzil
Torej, če ga trenirate zgolj za zabavo in manjše šprint dirke, v njem zgolj uživajte in se ne obremenjujte preveč z podrobnostmi.
Če ste si postavili višji cilj ob "normalnem" življenju, naj bo vaš cilj usmerjen zgolj v preživetje...sam sem prepričan, da lahko z pravo glavo spelješ ironman tudi z pod 10urami treninga na teden.
Če ste si postavili še višji ob "normalnem" življenju, pa se pripraviti na žrtvovanje in trpljenje
Poskušajte ob tem kar delate uživat, saj boste le tako lahko "zdravo" dosanjali svoje sanje.
žabc