...in na Krvavec je bilo zares fantastično tekmovati. Kljub sobotnim in celo še nočnim prebavnim težavam se tej poslastici zimske lige ne bi mogel odreči. Četrt pred deveto štartamo drugokategorniki v pravšnji temperaturi po delno zaledenelem začetnem delu trase. Po petih minutah led izgine, višje je na nekaj mestih blato, kjer do dobra zaštopa profil podplatov. Naprej pa super trasa. Kopno, suho, šele zadnjih 100 višincev pred cesto zopet nekaj ledu pod listjem. Cesta do plaže (cilja) kopna, suha, kjer ravnici lahko profitirajo kar nekaj minut. No, jaz sem jo vsaj pol prehodil
. Vesel sem bil Timoteja in njegove družine, ki me je prehitel že na dveh tretjinah proge, do cilja je to uspelo le še trem mladcem. Z rezultatom sem vsekakor zadovoljen, saj sem vse tri letošnje Krvavce zaključil v času petdesetih sekund. Na cilju smučarski vrvež v zelo lepem vremenu, Janez je spet poskrbel za okrepčilni čaj in prevoz nahrbtničkov, čeprav tokrat ni bil prisoten. V hotelu se preoblečem, s Stanetom spijeva pregrešno drag čaj in počasi v dolino. Kar s cmokom v grlu zapuščam prizorišče, saj se Zimska liga počasi zaključuje, zame že v nedeljo na Mohorju.