Hoj!
Eto se moj loncek.
Kustus, Nadj@, Zajc in vsi ostali, ki ste skrbeli za nas, HVALA! Vedno na pravem mestu in ob pravem trenutku. Hvala.
Njegova mastnost je ze prav zavlacevala s tem tekom in bil je ze res skrajni cas, da so se njegovo velicanstvo malo zmigali in objavili napoved. Prsti so me ze zelo srbeli, ampak sem uvidevno pocakal njegovo Velicanstvo.
Torej, ker do zadnjega nisem vedel kako bo z mojim startom sem nastopil v vlogi padalca. Zelel in dobil sem cel krog. Slon je zjutraj se nekaj meckal, pa sem ga nagnal iz stanovanja se ravno pravi cas za pravocasen prihod do Fuzin. Lucko je ravno lobiral za posten tempo in je prisel kakor narocen. Sva takoj sklenila pakt o kroznem potovanju v pogovornem tempu.
Bajsi je povedal svoje in smo sli globoko dihat. Golovec je vzel svoj davek v obliki pitstopa. Jaz sem zahodil, Lucko je pa zalival nekoliko ovenele rozice. Spust sva opravil v divjaskem ritmu in potem nadaljevala zlozno po ravnini. Okrepcevalnica Kustus&Nadj@ se mi je prkazala pred ocmi ravno, ko sem pomislil na vodo. In potem presenecenje v obliki odlicnega peciva. Je Lucko tako videl, da se mi kar sline cedijo in da sem sposoben vse sam pospravit, pa je ukazl premik in sem sel. Ves slinast se vsaj dva km.
Tam nekje je Kristina z angelskim nasmeskom na ustih lobirala za hitrejsi tempo, ampak se nisva dala zapeljat v tekasko "smrt". Sva ostala trdna in odlocna, da v prvi polovici pa ze ne bova pretiravala. Pri Cvicku je bil naslednji pitstop, kjer je padla cokolada, banana in voda. Ura je bila ugodna, da bi Sprinterju odtrgal boleco nogo, pa na koncu ni pokazal zanimanja. In sva sla. Sem imel malo tezav z navigacijo, ampak je bilo vse v okviru +/-10m, skratka ugodno. Tik pred Zalami srecava Zajca, ki je ob vozicku z malo Mojco ponujal vodo. Hvala. Je bila kot narocena. Nadaljujemo skupaj do FRS, kjer gre zajc naprej midva pa v pitstop s cokolado in banano. Tik pred letalisko naju prehiti primus, ampak midva furava pogovorni tempo. Se enkrat dohitiva zajca na Zaloski seveda zaradi otezene navigacije. Zadnjic ga usmerim ob "harfi" in ze odhiti proti cilju. Pocasi "crkujem" in naganjam Luckota naprej pa me ne uboga. (Tjasa, po riti ga udari. Nic ne uboga.
) Zgrizeva se zadnji klanec in prispeva v cilj. Ure so ustavljene, krog zakljucen in smeh se pocasi vraca na lica. Malo postojim v senci drevesa in se pocasi odpravim domov.
Skratka, tale tek je bil prav lep. Bo treba kmalu ponovit. Hvala vsem, ki ste skrbeli za nas na progi. Hvala vsem za prijetno druzbo. Hvala in srecno!
lp, Jusuf al Islam